V Plečnikovi hiši v Trnovem so ob tej priložnosti brezplačno odprli vrata za obiskovalce, v ljubljanski stolnici pa je mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Maši bo pred ljubljansko stolnico sledila Plečnikova čajanka, ki jo pripravlja kulturno-etnološko društvo Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja. Na njej bo mogoče poskusiti Plečnikov čaj, pripravljen iz mešanice zdravilnih zelišč, iz katerih je čaj arhitektu več kot četrt stoletja pripravljala njegova gospodinja, Šentjernejčanka Urška. Plečnikovo čajanko šentjernejsko društvo načrtuje tudi 23. januarja, ko bomo počastili 145. obletnico arhitektovega rojstva.

Najstarejši Plečnikov študent ima 95 let
V Plečnikovi hiši bodo na dan odprtih vrat potekala vodstva po hiši, poleg tega bodo predvajali film Odtisi/Impressions Martina Emeršiča, v katerem se mojstra spominja najstarejši živeči Plečnikov študent, 95-letni Tone Mlakar. V četrtek, 12. januarja, pa bodo tam predstavili knjigo Simboli v Plečnikovi arhitekturi avtorja Andreja Hrauskyja, ki prinaša nove poglede na razumevanje mojstrove arhitekture in njene sporočilnosti.

Sicer pa Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML) v Plečnikovi hiši, ki jo upravljajo, načrtujejo štiri razstave, posvečene Plečniku. Prvo z naslovom Plečnik in Brioni bodo odprli 20. januarja. Na njej bodo predstavljeni javnosti do zdaj neznani izvirni načrti paviljona in fotografije Plečnikovih obiskov Brionov.

Kot je pred časom povedal direktor MGML-ja Blaž Peršin, bodo letos začeli tudi priprave na počastitev 150. obletnice arhitektovega rojstva, ki bo čez pet let. Poleg tega želijo arhitekta vzpostaviti kot ikono mesta Ljubljane, saj je prav Plečnik Ljubljani dal tisti poseben pečat, po katerem se loči od drugih mest.

Razen dogajanja v arhitektovi hiši v Trnovem bo Plečnikovo leto zaznamovala še vrsta razstav in drugih dogodkov po Ljubljani. Med drugim bo poleti na Ljubljanskem gradu na ogled razstava Plečnik nad mestom, ki bo predstavila neuresničene arhitektove vizije za grajski grič.

Cilj: Unescov seznam
Že od leta 2011 pa Slovenija in Češka sodelujeta pri pripravi projekta nominacije Plečnikovih stavbnih in urbanističnih del za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Serijska transnacionalna nominacija Brezčasna humanistična arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi vključuje cerkev sv. Mihaela v Črni vasi na Barju, promenado ob nabrežjih in mostove reke Ljubljanice vključno s tržnico, Vegovo ulico z Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK), Vrt vseh svetih na pokopališču Žale in cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški, v Pragi pa cerkev sv. Srca Jezusovega na Vinohradih. Oddajo dosjeja nominacije državi načrtujeta v letu 2018.

Jože Plečnik se je rodil leta 1872 v Ljubljani. Obiskoval je umetnoobrtno šolo v Gradcu, nato se je na Dunaju vpisal na umetnostno akademijo, na arhitekturni oddelek, ki ga je vodil prof. Otto Wagner. Po končanem študiju in študijskem bivanju v Italiji se je za dobrih deset let ustalil na Dunaju. Sprva je delal v Wagnerjevem ateljeju, nato kot samostojni arhitekt.

Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega je sprejel mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano.

V Ljubljani je z NUK-om ustvaril prostor duhovne kulture, s Križankami prostor, namenjen umetnosti, za športne dejavnosti je zgradil stadion za Bežigradom, političnim shodom je namenil Kongresni trg, nabrežje Ljubljanice je uredil za mlade zaljubljence, park Tivoli pa za mestne sprehajalce. Vabili so ga tudi na druge konce domovine, njegovo delovanje pa je seglo tudi v druge republike nekdanje Jugoslavije.

Umrl je na svojem domu v Trnovem. Petdeseto obletnico njegove smrti leta 2007 je država počastila s Plečnikovim letom.