Kot poroča Večernji list na svoji spletni strani, je prvo srečanje veleposlanikov držav nekdanje Jugoslavije na omenjeno temo sredi julija pripravil hrvaški veleposlanik v Parizu Ivo Goldstein. Njegovemu vabilu se po pisanju časopisa zaradi drugih obveznosti nista odzvala veleposlanika Slovenije in Črne gore, so pa o hrvaškem predlogu razpravljali veleposlaniki BiH-a, Makedonije in Srbije.

Po drugi svetovni vojni so v vseh republikah nekdanje Jugoslavije zgradili na tisoče spomenikov partizanom in boju proti fašizmu. Nekateri spomeniki, ki so jih postavili od sredine 60. do 80. let minulega stoletja, so vrhunske umetnine, Goldsteinove besede povzema časnik.

Impozantna krila, ki jih ni več
Med njimi velja omeniti Spomenik zmagi naroda Slavonije, delo priznanega hrvaškega kiparja Vojina Bakića, ki so ga postavili leta 1968 nad vasjo Kamenska pri Požegi. Spomenik je bil visok približno 30 metrov in je veljal za največjo abstraktno skulpturo na svetu.

Podobni spomeniki, ki so jih načrtovali v samem političnem vrhu nekdanje Jugoslavije, so bili postavljeni tudi v Jasenovcu na Hrvaškem in na Kozari, Tjentištu, Grmeču in pri Zenici v BiH-u. Hrvaška predlaga, da bi vsaka država kandidirala določeno število spomenikov.

Unikat nekdanje Jugoslavije
Goldstein naj bi se o pobudi pogovarjal tudi s pomočnikom generalne direktorice Unesca Francescom Bandarinom, ki je podprl možnost, da bi prijavili določeno število spomenikov, saj podobnih spominenikov, posvečenih boju proti fašizmu, ni bilo ne v državah nekdanjega vzhodnega bloka ne na Zahodu, še piše časopis.

Birokracije se je treba še lotiti
Ponovno srečanje je napovedano za 15. september, pobudo pa bi pripravili na tak način, kot je bila pripravljena v primeru združene kandidature za vpis stečkov na seznam Unesca.

Stranske žrtve balkanske morije
Na Hrvaškem so, razen v Istri, sicer doslej do tal porušili večino tovrstnih spomenikov. Tako so tudi Bakićevo monumentalno umetniško delo, ki je bilo narejeno iz nerjavnega jekla, z razstrelivom popolnoma uničili pripadniki hrvaške vojske v začetku leta 1992, potem ko so s tega območja pregnali pripadnike srbske vojske.

Bakić je umrl konec istega leta. V zagrebškem Muzeju sodobne umetnosti za december napovedujejo retrospektivno razstavo njegovih del.