Mestni svet za kulturo in turizem je na Twitterju uradno potrdil, da bo prišlo do odloga, več pa bo "znano kmalu", kot napovedujejo. Na vprašanja tviterašev – pa tudi novinarjev – za zdaj ne odgovarjajo.

Renesančna oljna slika Salvator mundi (v latinščini to pomeni odrešenik sveta) je bila novembra na Christiejevi dražbi prodana za 450 milijonov dolarjev. Na njej je Jezus v modri halji, ki z dvignjeno dlanjo strmi naravnost v gledalca, v drugi roki pa drži stekleno kroglo.

Celega postopka nakupa slike se že ves čas drži pridih skrivnostnosti. Diplomati z Zahoda so poročali, da je sliko kupil član savdske kraljeve družine, ki je deloval v imenu princa Mohameda bin Salmana; ta je tesno povezan v vplivnim princem šejkom Mohamedom bin Zajedom Al Nahjanom.

Savdsko veleposlaništvo v ZDA in pristojni v Abu Dabiju so javno potrdili le, da je neimenovani član kraljeve družine sliko kupil v imenu abudabijske izpostave Louvra, ki je vrata odprla le nekaj dni pred odmevno dražbo.

Pomembno se je imenovati Louvre
"Zvezdniški" eksponat, kakršen je Odrešenik sveta, bi bil seveda ogromen magnet za najširšo javnost. Savdski Louvre, ki si hoče ustvariti sloves, ločen od pariške "materinske" ustanove, bi po desetletju zamude z gradnjo in odprtjem potreboval tovrstno promocijo.

Abu Dabi bo Franciji skupno izplačal 525 milijonov dolarjev v zameno za pravico, da naslednjih 30 let uporabljajo ime "Louvre", še dodatnih 750 milijonov pa so odrinili za zaposlitev francoskih strokovnjakov, ki bodo skrbeli za približno tristo izposojenih umetnin.

Nobenih uradnih podatkov ni o tem, koliko je stala gradnja razkošnega in tehnološko naprednega muzeja, ki stoji na umetnem otoku Saadijat. The National, abudabijski časnik, ki izhaja v angleščini, je v današnji izjavi poročal, da "nekateri ugibajo, da muzej čaka na svojo prvo obletnico 11. novembra", da razkrije svoj najslavnejši eksponat.