na izmed ustanoviteljic kulturno-umetniškega društva (KUD) Baobab.

Društvo Baobab je namenjeno združevanju posameznikov, ki jih zanima afriška umetnost, s poudarkom na plesu in glasbi. Vendar pa se v društvu ne omejujejo le na afriško izročilo, ampak ga povezujejo s sodobnim plesom, glasbo in gledališčem. "Posebej smo v društvu ponosni na lastno produkcijo plesnih predstav in glasbenih projektov, ki temeljijo na sodobni umetnosti in se le naslanjajo na afriško izročilo. Z njimi želimo preseči meje držav ter v slovenski kulturni prostor prinesti svežino, spontanost in odprtost," je povedala Dalanda, sicer tudi plesna pedagoginja in vodja pevskega zbora.

Pevski zbor Sankofa deluje od leta 2009, njegovo ime pa izvira iz ganskega simbola, ki pomeni vzeti nekaj dobrega iz preteklosti in uporabiti v prihodnosti. Na ta način tudi pevski zbor izbira tradicionalne afriške pesmi in jih predstavi v novi, sveži preobleki. Več o afriških plesih, pesmih in kulturi na splošno pa lahko izveste v spodnjem pogovoru.

Kako bi opisali afriške plese?
Tako kot ne moremo govoriti o nekem univerzalnem evropskem plesu, tudi o afriškem ne moremo. Že med posameznimi državami zahodne Afrike so velike razlike v plesnih stilih, poleg tega pa ob plesu uporabljajo tudi različne inštrumente za spremljavo. Če primerjamo plese celotne celine, pa so te razlike še toliko večje. V našem društvu poučujemo plese, ki prihajajo iz zahodne Afrike. Bistven element teh plesov je ritem, ki ga dajejo spremljajoči inštrumenti, predvsem bobni, pa tudi povezava med plesalcem in glasbenikom.

Kako so se plesi spremenili skozi zgodovino?
Plesi so se tradicionalno izvajali ob raznih obredih, kot so krst, obrezovanje in poroka. Ob osamosvojitvi držav zahodne Afrike so bili ustanovljeni številni plesno-glasbeni ansambli, z namenom spodbujati narodno zavest ljudi, ki so bili prej pod vladavino kolonialnih sil. Danes pa plesi ljudem predstavljajo možnost, da vsaj za trenutek pozabijo na revščino in neperspektivno okolje, v katerem živijo. Na nek način lahko rečemo, da v plesu in glasbi najdejo uteho, upanje ter občutek svobode. Pri tem govorim predvsem za Gvinejo, saj sem obiskala in pobližje spoznala le to državo.

Kakšno povezavo z Afriko ima ples reggaeton, ki ga tudi poučujete?
Reggaton prihaja z Jamajke, kjer je večina prebivalstva potomcev afriških sužnjev. V našem studiu pa poučujemo tudi druge zvrsti, ki nimajo povezave z Afriko, na primer sodobni izrazni ples in tolkala sveta.

Kaj pa afriške pesmi, ki jih prepevate - so to ljudske pesmi?
Pesmi, ki jih prepeva pevski zbor Sankofa, so predvsem tradicionalne, nekaj pa je tudi avtorskih skladb. Trudimo se, da bi z našim repertoarjem čim bolj predstavili raznolikost Afrike. Pojemo pesmi iz Nigerije, Demokratične republike Kongo, Južne Afrike, Zimbabveja, Gvineje, Kameruna, Kenije in Malija. Je pa težko reči, iz katere dežele prihajajo pesmi, saj so meje dežel umetno narejene, jezik posamezne pesmi pa se razteza onkraj meja in lahko zajema tudi štiri različne države.

Kakšne so prevladujoče teme afriških pesmi?
Pesmi so zelo raznolike. Nekatere so uspavanke, druge so namenjene spodbujanju ob delu, tretje ljubezenske. Veliko jih ima povsem preprosto besedilo, ki se ponavlja skozi celotno pesem.

Tako pri plesu kot pri petju imajo verjetno bobni prav posebno vlogo?
Tako pesmi kot plesi temeljijo na ritmu, zato so bobni pri plesu nepogrešljivi, pri petju pa lahko dostikrat pojemo brez bobnov. Je pa res, da bobni pričarajo posebno vzdušje in nas napolnijo z energijo.

Kako Slovenci sprejemajo afriški ples in glasbo, verjetno jim to ni tako zelo blizu?
Odvisno od posameznika. Nekateri se že na začetku povsem sprostijo, drugi za to potrebujejo malo več časa. Je pa med Slovenci in Slovenkami kar nekaj zelo dobrih glasbenikov in plesalk, ki se ukvarjajo z afriškimi plesi in glasbo. Res pa je, da je s plesom in glasbo nekako tako kot z jezikom – biti rojen v neko kulturo, je bistveno drugače, kot se je priučiti.

Pevska zasedba je nastala kot del projekta Izrazni svet afriške kulture, ki spodbuja širjenje afriške kulture in zavesti po Sloveniji. Kako vam projekt uspeva?
Izrazni svet afriške kulture je izobraževalni projekt, s katerim širimo, predstavljamo in uveljavljamo afriško kulturo z aktivnim vključevanjem priseljencev iz Afrike in njihovih potomcev v usposabljanja na področju plesa in glasbe. Uspelo nam je združiti veliko skupino posameznikov, ki se prek usposabljanja ne samo izpopolnjujejo na področju plesa in glasbe, temveč preživljajo ta čas tudi ob druženju in spletanju novih prijateljstev. Projekt je obrodil kar nekaj uspešnih in odmevnih sadov, če omenim samo mednarodni festival afriške kulture Baofest.

Kako so Afričani oziroma njihovi potomci na splošno sprejeti v Sloveniji?
Mislim, da so načeloma dobro sprejeti, je imel pa vsakdo že kakšne neprijetne izkušnje, ki pa so na srečo redke.

Kje vidite bistveno razliko med Afričani in Evropejci?
Spet lahko govorim le za Gvinejo, ker sem obiskala le to afriško deželo. Zdi se mi, da so tam ljudje veliko bolj povezani, da je skupnost pomemben del njihovih življenj, medtem ko smo Evropejci veliko večji individualisti in smo zaradi tega na nek način veliko bolj osamljeni.

Afriški pevski zbor Sankofa

Rdeča zemlja