Nouvelov arhitekturni projekt je bil izbran med štirimi predlogi, ki so jih zasnovali leta 2012 k projektu povabljeni arhitekti – poleg Nouvela še Frank Gehry, Zaha Hadid in Moshe Safdie. Muzej, sedemkrat večji od trenutne stavbe, bodo zgradili v sodelovanju s pekinškim inštitutom za arhitekturo. Kot napovedujejo, napovedana zasnova predstavlja priložnost za izredno ambiciozno arhitekturno realizacijo prostora, ki bo priča vitalnosti civilizacije.
Nova stavba v velikosti 130.000 kvadratnih metrov bo domovala na nekdanjem prizorišču olimpijskih iger, v njej pa bodo na ogled dela vse od obdobja dinastije Ming (1368-1644) do danes.
Poletna dvorana s pregledom kitajske umetnosti in kulture
Osrednji prostor novega muzeja bo Poletna dvorana, ki se s svojim bogato okrašenim stropom napaja pri tradicionalnih poslikanih stropih. Izrezljan, pozlačen strop bo ponudil pregled "zgodovine kitajske umetnosti in kulture od 15. stoletja do danes, pa tudi stoletij, ki še prihajajo," je ob predstavitvi projekta povedal Nouvel. "Podobe največjih ali emblematičnih del, ki pripadajo različnim obdobjem in oblikujejo panoramo kitajskega slikarstva ter kulture," še niso definirane, saj se bo o njih posvetoval z najuglednejšimi kitajskimi in mednarodnimi strokovnjaki.
Preprostost ene linije
"Posamezna poteza je vir vsega, kar obstaja," je Nouvel predstavil misel kitajskega umetnika Šija Taoja iz 17. stoletja, ki jo je uporabil kot vodilo pri zasnovi muzeja – gre za enostavnost, ki temelji na eni sami potezi s čopičem. "Začeli smo pri kaligrafiji. /… / Učenci so porabili pol leta samo za prvo potezo s čopičem. Ta prva poteza vsebuje celotno kitajsko kulturo - slikarstvo, pisanje in energijo čija."
To potezo je Nouvel skušal prevesti v tridimenzionalno strukturo, ki se začne ostro in na južnem delu, konča pa na severu z zaokroženo in mehko linijo. Celotno telo stavbe je skušal zajeti v eni liniji, skozi katero tečeta energija in gibanje. Tega podpirata Poletna dvorana z valovitim stropom, v katerem so vtisnjeni nežni vzorci barvnega listja, in Zimska dvorana v prvem nadstropju, ki se razprostira čez vseh 225 metrov po celotni dolžini stavbe. Nad njo se razprostirajo galerije kot viseči prostori, ki spominjajo na konstruktivistično skulpturo. Navpični prerez stavbe razkriva kolaž barvitih sob, ki prej kot vtis običajne stavbe dajejo sliko nekakšne vesoljske postaje. Tudi vsako pročelje je izraz poteze s čopičem, ki se izraža v različnih materialih, od prefinjenih kamnitih zaslonov do brazdastega in vzorčastega stekla.
Krona stavbe pa je ogromna terasa na strehi stavbe, kjer bosta restavracija in velikanski vrt. Zaradi steklenih tal in odprtega stropa bo svetloba nemoteno prehajala v galerije pod teraso.
Živost in gibanje v odsevanju okolja
Podobnim principom kot notranjost sledi tudi zunanjost stavbe. 65 metrov visok objekt naj bi ponujal občutek živosti in gibanja. Stene stavbe bodo pobirale in odsevale barvo dreves, listov, cvetov in pokrajine okoli, v vsaki sezoni drugače. "Nujno je bilo, da muzej vključimo v pokrajino kot njen del," je povedal arhitekt." Včasih v stavbi vidiš pokrajino v odsevu, z drevesi in zelenjem: gre za igro zrcaljenja in odseva, svetlobe in sence, različnih površin in ekranov." Tako stavba ponuja več različnih obrazov, a vsi se napajajo z idejo Kitajske, od kitajskih vrtov, sten, ki posnemajo akvarelne pokrajine, do oblik, ki se navdihujejo pri kaligrafiji, ter številnih drugih podob kitajske kulture in umetnosti.