Kot so pojasnili predstavniki muzeja, so dragoceni rokopis pridobili leta 1983 v sklopu obsežne kolekcije. Rokopis je zdaj na ogled v okviru razstave Nebesa in Zemlja: Bizantinska iluminacija na kulturnem razpotju. Delo je bilo na ogled že na 14 razstavah, leta 1997 pa ga je muzej Getty posodil tudi neyorškemu metropolitanskemu muzeju za razstavo Veličastnost Bizanca, poroča LA Times.

V muzeju so v sodelovanju z grškim ministrstvom za kulturo in šport šest tednov preiskovali omenjeni rokopis. "Na podlagi informacij, ki so vzniknile v tem proceua, smo se v muzeju odločili, da je prav, da vrnemo rokopis samostanu Dioniziju, iz katerega je izginil pred več kot 50 leti," je v izjavi za javnost zapisal direktor muzeja Timothy Potts.

Ob tem so v muzeju pojasnili, da ne v laični ne strokovnosti javnosti ni bila nikoli objavljena novica o izginotju rokopisa, zato tudi v muzeju niso vedeli, da gre za ukradeno umetnino.

V zadnjih letih več vrnjenih umetnin
Leta 2011 je muzej Getty z grškimi oblastmi oblastmi podpisal memorandum, s katerim sta se strani obvezali k pregonu nezakonitega trgovanja s starinami, predvideva pa tudi kulturne izmenjave in skupno znanstveno raziskovanje. Nekdanja kuratorka muzeja Marion True je bila deležna številnih očitkov, da je kupovala nezakonito izkopane umetnine. Muzej je v zadnjih letih Grčiji, Turčiji in Italiji že vrnil več ukradenih umetnin.

Bizantinski rokopis se bo na grška tla vrnil po 22. juniju, ko se bo zaprla razstava Nebesa in Zemlja.