Muzej bo uradno vrata odprl 11. novembra, dolgih deset let po tem, ko je pariški Louvre z Abu Dabijem podpisal pogodbo, kakršne pred tem umetniški svet še ni videl: za 756 milijonov evrov bodo lahko trideset let uporabljali ime Louvre in si tudi sposodili 300 del iz stalne zbirke pariške institucije.

Galerijo, ki so jo zgradili po načrtih Pritzkerjevega nagrajenca Nouvela, krasi veličastna kupola s premerom 180 metrov in težo 7 tisoč ton (toliko tehta denimo Eifflov stolp). Njen zunanji plašč krasi 7850 zvezd. Vzorec, ki ga na kupoli ustvarjajo kovinske zvezde, v notranjosti riše svetlobni vzorec v obliki palmovih dreves; Nouvel je učinek opisal kot "dež svetlobe".

"Nobenih težav nismo videli"
V enem od nedavnih intervjujev se arhitektu ni zdelo vredno, da bi poglobljeno odgovoril na obtožbe v zvezi z izkoriščanjem gradbenih delavcev, češ da gre za "staro vprašanje". Poudaril je le, da so gradbinci delali v boljših razmerah "kot številni, ki dobijo delo v Evropi".

"Na začetku smo obiskali prostore, kjer so bili delavci nastanjeni, da bi videli, ali je vse v redu ... Imajo enake razmere, v nekaterih primerih celo boljše, kot sem jih videl v drugih državah. Nobenih težav nismo videli."

Delo ali - deportacija
Poročilo organizacije Human Rights Watch za leto 2015 navaja, da so gradbinci, zaposleni pri projektu Louvra in sosednjega Guggenheimovega muzeja - obe stavbi sta del nastajajočega "kulturnega središča" na abudabijskem otoku Sadijat - delali v razmerah prisilnega dela (če so se pritoževali, sta jim grozila pripor in deportacija).

Oblasti v Zalivskih državah sicer poudarjajo, da so izboljšali pravice in delovne razmere za delavce migrante, a številni kritiki - med njimi je denimo organizacija Gulf Labor Artist Coalition, v kateri so številni ugledni umetniki - opozarja, da gre predvsem za "lepotne" popravke brez večjega učinka.

New York Times je že leta 2014 objavil reportažo, v kateri razkriva, kako na otoku Sadijat, "alfi in omegi luksuznih nepremičnin" v Abu Dabiju, podružnice muzejev Guggenheim, Louvre in univerze NYU gradijo "tragično podplačani in zlorabljani migrantski delavci". "Na Sadijatu in v vseh bleščečih pokrajinah Abu Dabija in Dubaja delovno silo sestavljajo skoraj izključno indijski, pakistanski, bangladeški, šrilanški in nepalski delavci. Delodajalcu so zavezani po sponzorskem sistemu kafala. Na delovišče prispejo v globokih dolgovih zaradi stroška poti in izbire, nato pa ugotovijo, da so bile njihove zalivske sanje le privid. V Združenih arabskih emiratih delodajalci delavcem po navadi vzamejo potne liste, jih nastanijo v podstandardnih delovnih taborih, jim plačajo manj od obljubljenega in jim vsilijo mukotrpen delovnik pod žgočim soncem."