Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Solčence zahaja je najbolj znana slovenska pesem v Srbiji, pravi raziskovalka ZRC SAZU Ana Hofman. Po drugi strani te pesmi v Sloveniji nihče ne pozna. Protislovje je etnomuzikologinja in antropologinja najprej znanstveno raziskala, nato pa posnela film.
Združenje Pariški muzeji si od leta 2021 prizadeva za obisk muzejev na predpandemični raven. Po olimpijskih igrah pričakujejo stabilizacijo obiska, ki je bil v letu 2023 ponekod rekorden. Obiskovalci so večinoma Francozi, manj pa je turistov iz Azije.
Skupina psihologov je v raziskavi opazovala vpliv izkušanja umetnosti na razpoloženje, pri čemer so ugotovili, da je vpliv večji v primeru multimodalnega izkušanja umetnosti, saj ta način poveča estetsko izkušnjo.
Prva oddaja v novem letu prinaša nekaj pregledov kulturnega dogajanja iz Slovenije, Avstrije, Italije in Nemčije. Od naslednjega tedna vas bosta voditeljici oddaje Osmi dan Melita Kontrec in Teja D. Kunst pozdravili ob ponedeljkih.
Nemški muzeji, ki ne privolijo v posvetovanje z nacionalno svetovalno komisijo o umetninah, ki so jih zaplenili nacisti, bi lahko v prihodnje ostali brez financiranja zvezne vlade. Gre za eno od sprememb, ki jih želi uvesti nemška ministrica za kulturo.
V Italiji se danes spominjajo začetka oddajanja prvega televizijskega programa Rai, oktobra pa praznujejo 100 let nacionalnega radia Rai Radio 1. Rai je postal ključen del italijanske kulturne in družbene rasti ter demokracije.
Umetnost ni le umetniško ustvarjanje. Vključuje ogromno drugega, "nevidnega" in neplačanega dela. Kako so umetniki postali ranljivi za izkoriščanje galerij in muzejev? Kako naprej s statusom samozaposlenih v kulturi? O tem v tokratni oddaji Panoptikum.
Z novim letom prevzemajo štafeto Evropske prestolnice kulture nova tri evropska mesta, ki bodo januarja in februarja odprla svoj bogat celoletni program. Prihodnje leto bosta med mesti tudi Gorica in Nova Gorica.
Ob začetku leta so se iztekle avtorske pravice za prvega miška Mikija. Ikona boja za podaljševanje avtorskih pravic bo na voljo za predelave in adaptacije ob boku s številnimi drugimi deli, ki se jim izteče pravno varstvo.
Uredništvo igranega programa tudi v novem letu pripravlja pester nabor radijskih iger različnih žanrov in tematik.
Po poročanju skupine za človekove pravice OVD-Info je ruski pesnik Artjom Kamardin zgolj eden od 19.747 pridržanih nasprotnikov vojni v Ukrajini. Zaradi branja avtorske pesmi Ubij me, miličnik in "spodbujanja sovraštva" je od včeraj v zaporu.
Na spletnem naslovu www.go2025.eu bo zaživela nova spletna stran Evropske prestolnice kulture (EPK), imenovana Brezžično brezmejno. Na spletni strani oziroma digitalni platformi bodo informacije v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku.
V sklepnem tednu starega leta se vsebine radijske igre osredinjajo na pričakovanje novega leta in upa polnih želja po zdravem, srečnem in dobrohotnem letu 2024.
Ob bližajoči se 40. obletnici odprtja zimskih olimpijskih iger Sarajevo 1984 vas vabimo k sodelovanju. Pošljite nam svoje spomine na največji športni dogodek, ki ga je organizirala nekdanja skupna država.
Štiriindvajsetega decembra, na božični večer, bo minilo petindevetdeset let od prvega oddajanja slovenske radijske igre.
Ministrstvo za kulturo je v javno obravnavo dalo predlog novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Na ministrstvu poudarjajo, da gre za pomemben korak pri zagotavljanju pravic prekarnih delavcev.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je podelila prvi sveženj odlikovanj v svojem mandatu. Medalje za zasluge so prejeli umetnica Marjetica Potrč ter glasbene skupine Pankrti, Kameleoni in Laibach.
Iskanje besede leta je prešlo v drugo fazo, strokovna komisija je izbrala besede finalistke, med katerimi lahko že glasujete za besedo leta 2023, ki bo znana 9. januarja.
Člani in članice Slovenskega centra PEN se pridružujejo pozivu, naj se kulturne vsebine RTV Slovenija ohranijo. Ukinjanje in krčenje kulturnih programov ocenjujejo kot ekonomsko cenzuro slovenskega umetniškega ustvarjanja.
"Stvari so v resnici zelo preproste: kdor posluša Ars, sliši in razume marsikaj, kar se v politično razklanem medijskem prostoru bipolarno siromaši na eno ali drugo naklonjenost," so v podporo Arsu zapisali v Društvu slovenskih režiserjev in režiserk.
Neveljaven email naslov
