Na simpoziju-situaciji, ki bo v četrtek in petek, 10. in 11. decembra, potekal v Slovenskem gledališkem inštitutu, bodo številni gostje z družbenopolitičnimi in gledališkimi premisleki pristopili do sedanjih in preteklih begunskih kriz ter skupne usode državljanov Evrope in novih identitet, ki se vzpostavljajo v kritičnih trenutkih zgodovine. Ob začetku simpozija-situacije bo Marko Peljhan, umetnik in ustanovitelj Projekta Atol, predstavil še instalacijo Territory 1995 – Evidence (2006-2010) (Teritorij 1995 – Dokazi), ki jo je zasnoval na podlagi dolgoročne raziskave tehnoloških in pravnih okoliščin srebreniškega pokola ter jo že predstavil na bienalu v Carigradu.

Solidarnost je izginila, ker so najšibkejši člani izločeni in preganjani
Izhodišče simpozija-situacije predstavlja razprava Mi, begunci iz leta 1995, v kateri Giorgio Agamben analizira istoimenski članek Hannah Arendt iz leta 1943. Arendtova begunce, ki bežijo iz države v državo, če ohranijo svojo identiteto, imenuje za avantgardo svojega ljudstva. "Prijateljski odnosi in medsebojna solidarnost evropskih narodov sta se razblinila, ko – in ker – je Evropa dopustila, da so njeni najšibkejši člani izločeni in preganjani," zapiše.

Prost pretok ljudi po zgledu kapitala
Po Agambnu so množice beguncev, tudi tistih znotraj lastne države, tudi "največje sodobno trans-nacionalno gibanje, ki pooseblja prost pretok ljudi na enak način, kot korporacije že leta pretakajo kapital mimo meja in pravil nacionalnih držav". V skladu s tem je kriza Evrope v tej vsesplošni koroziji vseh prepoznanih političnih kategorij, poosebljena v podobi begunca (migranta) kot eni najbolj prepoznavnih podobi sodobnega človeka.

Družbeni in umetniški premisleki o novih identitetah znotraj Evrope
Prvi dan simpozija-situacije Migracije – begunci – avantgarda 21. stoletja bo namenjen družbenopolitičnim razmislekom o zgodovinskih nastavkih sodobnega konteksta, ko se dvajset let po koncu vojn na območju nekdanje Jugoslavije znova srečujemo s tragedijo, ki jo nekateri označujejo kot najhujši eksodus po 2. svetovni vojni.

Drugi dan bo avtobiografija Hasana Nuhanovića, nekdanjega prevajalca mirovnih sil v Srebrenici in enega od preživelih, z naslovom Zbijeg, izhodišče za razmislek o mestu in vlogi obravnavane tematike znotraj gledališča in performativnih praks.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.