Konec vrha o evropski kulturni dediščini je med 18. in 24. junijem potekal v Berlinu. Foto: EPA
Konec vrha o evropski kulturni dediščini je med 18. in 24. junijem potekal v Berlinu. Foto: EPA
Berlinski poziv k ukrepanju mora Slovenija po prepričanju državne sekretarke na ministrstvu za kulturo Damjane Pečnik "izkoristiti za okrepitev zavedanja o vrednotah, ki jih predstavlja dediščina, o njenem družbenem in razvojnem potencialu ter o pomenu dolgoročnega varstva in ohranjanja dediščine". Foto: BoBo

Z ministrstva za kulturo so sporočili, da dokument poziva, naj izkoristimo zagon, ki izvira iz Evropskega leta kulturne dediščine, prepoznamo povezovalno moč ter potencial skupne kulturne dediščine in tako prispevamo k uspešnejši in vključujoči Evropi.

Poziv pozdravlja tudi Slovenija
Slovenija pozdravlja sprejetje Berlinskega poziva k ukrepanju. Na ministrstvu za kulturo so zato poskrbeli za prevod poziva v slovenski jezik, na začetku septembra pa bodo na to temo organizirali okroglo mizo.

Berlinski poziv mora Slovenija po prepričanju državne sekretarke na ministrstvu za kulturo Damjane Pečnik "izkoristiti za okrepitev zavedanja o vrednotah, ki jih predstavlja dediščina, o njenem družbenem in razvojnem potencialu ter o pomenu dolgoročnega varstva in ohranjanja dediščine".

"Samozavestnejši moramo postati glede naše skupne dediščine, obrniti skrb vzbujajoči trend zmanjševanja neposrednih proračunskih sredstev in poiskati ustrezne finančne stimulacije za lastnike ter vlagatelje v obnovo kulturne dediščine," je poudarila državna sekretarka in dodala, da ministrstvo za kulturo samo brez politične podpore in sodelovanja drugih resorjev ne more veliko storiti.

Prenos naše dediščine na prihodnje generacije
Berlinski poziv k ukrepanju izhaja iz strokovnega znanja, navdušenja in vključenosti velikega števila državljanov in skupnosti, ki skrbijo za kulturno dediščino, in se predano posvečajo prenosu naše dediščine na prihodnje generacije.

Med drugim poziva k sprejetju ambicioznega evropskega akcijskega načrta za kulturno dediščino. Institucije EU-ja nagovarja, da v prihajajočih programih politik in novem večletnem finančnem okviru EU-ja v obdobju 2012–2027 kulturno dediščino v celoti priznajo kot strateško prednostno nalogo. Posamezne države, regije in lokalne oblasti pa poziva k razvoju podobnih celovitih agend in akcijskih načrtov za kulturno dediščino.

26. junija je potekala predstavitev v Evropskem parlamentu
Generalna sekretarka Europe Nostre Sneška Quaedvlieg-Mihailović je Berlinski poziv k ukrepanju predstavila na konferenci Kulturna dediščina v Evropi: povežimo preteklost in prihodnost, ki jo je 26. junija priredil Evropski parlament. Ob tem je poudarila okrepljeno politično voljo in zavezanost skupni evropski kulturni dediščini kot rezultat odličnega sodelovanja, saj da je to edini način za boljšo prihodnost Evrope.

"Vse posameznike, organizacije in institucije, ki jim je mar za kulturno dediščino in ki podpirajo prenos dediščine na prihodnje generacije", na ministrstvu za kulturo pozivajo, naj podpišejo Berlinski poziv k ukrepanju.