Že letos so pričakovali nove odgovore na vprašanja, kaj se skriva za apnenčastimi ploščami, ki zapirajo konce jaškov, a so nemiri v Egiptu ustavili projekt ravno v obdobju, ko jim je uspelo posneti prve fotografije stvari, ki se skrivajo za "vrati" v globini velike piramide.

Najprej birokracija, potem brskanje po piramidi
Zdaj, ko se je stanje v Egiptu umirilo, je Vrhovni odbor za starine, ki ga je pred nemiri precej po "faraonsko" vodil egiptolog Zahi Havas, spet začel podeljevati dovoljenja za izkopavanja in arheološke raziskave. "Kot pri drugih nalogah smo morali tudi pri tej ponovno oddati prošnjo za dovoljenje, s katerim lahko nadaljujemo delo. Trenutno čakamo, da razni komiteji potrdijo dovoljenje. Ko nam bo omogočeno nadaljevanje dela, ga bomo nedvomno lahko zaključili v letu 2012," je za Discovery News povedal vodja projekta Shaun Whitehead iz britanskega raziskovalnega podjetja Scoutek UK.

Štirje ozki jaški v Keopsovi piramidi, edinem ohranjenem izmed sedmih čudes starega sveta, so velika arheološka skrivnost že vse od odkritja leta 1872. V največji izmed treh piramid na obrobju Kaira naj bi se namreč nahajale skrite sobane. Iz faraonove grobnice dva jaška pod kotom 45 stopinj vodita iz piramide, namenjena pa naj bi bila prehodu njegove duše v posmrtno življenje med zvezdami. Spodnja jaška, ki iz kraljičine sobe vodita v notranjost piramide, pa arheologom povzročajo veliko več preglavic.

Kaj označujejo rdeči hieroglifi?
Leta 1993 je nemški inženir Rudolf Gantenbrink skozi južni jašek poslal robota, ki pa so mu po približno 65 metrih pot zaprla apnenčasta vrata z dvema bakrenima ročajema. Devet let kasneje so v živem TV-prenosu skozi apnenčasto prepreko zvrtali luknji – in naleteli na še ena vrata. Naslednji dan so robota poslali še po severnem jašku, a se je po 65 metrih ponovno znašel pred apnenčato pregrado, ki je bila tako kot t. i. Gantenbrinkova vrata okrašena z dvema bakrenima ročajema.

Trenutni mednarodno-egiptovski projekt Djedi, poimenovan po čarovniku, s katerim se je Keops posvetoval pri načrtovanju tlorisa piramide, je uspel prodreti globlje v jaške kot kdor koli prej. Robot, ki ga je zasnoval Robert Richardson z Univerze v Leedsu, je lahko s svojo gibljivo kamero pokukal skozi majhno luknjo v kamnitih Gatenbrinkovih vratih na koncu južnega jaška. Posnel je štiri in pol tisočletja stare hieroglife, narisane z rdečo barvo – po mnenju nekaterih znanstvenikov gre za številke, ki označujejo dolžino jaška, a ta hipoteza še ni bila potrjena. "Naša strategija je, da ostanemo odprtih misli in začnemo zaključke delati šele, ko bomo opravili svoje delo," je povedal Whitehead. Ekipi projekta Djedi je uspelo od blizu pogledati tudi ročaja na apnenčastih vratih, in domnevajo, da imata okrasni namen.

Z visoko tehnologijo nad skrivnosti piramide
Že v letošnjem avgustu so nameravali z raziskovanjem nadaljevati, a so nemiri v Egiptu projekt zaustavili. Whitehead je prepričan, da jim bo tokrat uspelo odkriti še veliko več kot do sedaj: "Načrt je enak, kot je bil na začetku. V celoti bomo pregledali jaška, ki vodita iz kraljičine sobe, in vsaj v enem pogledali skozi prvi in drugi kamen, ki ga zapira." Ekipa je opremljena s posebnim naborom orodja, kot je miniaturni "hroščasti" robot, ki se lahko prebije skozi luknjo premera 1,9 centimetra, poseben sveder in miniaturna priprava, ki lahko s trkanjem na zid oceni njegovo debelino.

"Tudi če ne pogledamo skozi pregrade, bo že natančno mapiranje jaškov fantastičen rezultat, ki bo pripomogel pri določanju namena teh arheoloških posebnosti," Whitehead z zmernim tonom še miri tiste, ki so morda prepričani, da se bo iz globin piramide kmalu prikazal še en zaklad, podoben tistemu iz soban faraona Keopsa.
V spodnjem videoposnetku si lahko ogledate animacijo raziskave z robotom v jaških Keopsove piramide in nekatere slike, ki so jih uspeli posneti raziskovalci, ko so s kamero predrli apnenčasto pregrado.