Švica, Francija, Nemčija, Avstrija, Italija in Slovenija so za vpis na seznam svetovne dediščine pri Unescu skupaj nominirale serijo 111 od tisoč znanih kolišč na območju teh držav iz obdobja med leti 5000 in 500 pred našim štetjem. Foto: UNESCO
Švica, Francija, Nemčija, Avstrija, Italija in Slovenija so za vpis na seznam svetovne dediščine pri Unescu skupaj nominirale serijo 111 od tisoč znanih kolišč na območju teh držav iz obdobja med leti 5000 in 500 pred našim štetjem. Foto: UNESCO
Mestni muzej Ljubljana
Ljubljansko barje je zaradi bogastva narave del evropskega omrežja zaščitenih območij Natura 2000, od leta 2008 pa je razglašeno za krajinski park. Predel je bil poseljen že v mlajši kameni dobi, ko so tukajšnji prebivalci gradili kolišča – hiše na kolih. Prvi ostanki kolišč so bili odkriti že leta 1875, leta 2002 pa je bilo kolišča na lokaciji Stare gmajne pri Vrhniki odkrito doslej najstarejše leseno kolo na svetu, staro okoli 5150 let (na sliki). Danes je poznanih že več kot 40 kolišč, zadnje je bilo odkrito leta 2009 v Ljubljani. Najdbe s kolišč hranita Mestni muzej Ljubljana in Narodni muzej Slovenije. Foto: Mestni muzej Ljubljana
Koliščarji na Unescov seznam?

Slovenija se bo kot država pogodbenica Konvencije o varstvu svetovne in naravne dediščine iz leta 1972 zasedanja udeležila kot opazovalka, odbor pa bo odločal tudi o serijski transnacionalni nominaciji Prazgodovinska kolišča okoli Alp, v kateri Slovenija sodeluje skupaj s Švico, Francijo, Nemčijo, Avstrijo in Italijo.

Med 111 dve slovenski kolišči
Omenjene države so nominirale serijo 111 od znanih tisoč kolišč iz obdobja med leti 5000 in 500 pred našim štetjem, med katerimi sta tudi dve skupini kolišč na Ljubljanskem barju v občini Ig. Z ministrstva za kulturo sporočajo, da tudi slovenski kolišči "s svojo izjemno univerzalno vrednostjo prispevata k edinstveni predstavitvi prazgodovinskih koliščarskih civilizacij skupaj s prepoznavnimi kulturnimi in zgodovinskimi povezavami, ki so se raztezale v zaokroženem geografskem območju več kot 4500 let".

Postopek se je začel leta 2007, ko je vlada Republike Slovenije določila prednostni vpis Ljubljanskega barja s kolišči na nacionalni poskusni seznam kot dediščino, ki ima realne možnosti za vpis na Unescov Seznam svetovne dediščine kot sestavni del serijske čezmejne nominacije. Na povabilo Švice kot vodilne partnerice se je Slovenija pridružila Franciji, Nemčiji (Baden-Württemberg in Bavarska), Avstriji in Italiji pri pripravi skupne serijske transnacionalne nominacije za vpis kulturne dediščine na Unescov seznam svetovne dediščine. Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju so zastopana in predstavljena z dvema lokacijama v Občini Ig. Pomembni izkopani arheološki predmeti z območja kolišč so shranjeni v muzejih v Ljubljani in na Dunaju, središče Iga pa krasi skulptura v simbolizirani obli.

Štiri leta priprav nominacije
Vse države, ki sodelujejo pri nominaciji, so predhodno poskrbele za vpis te arheološke dediščine na Unescov Poskusni seznam svetovne dediščine. Leta 2007 je v Bernu na sedežu Zveznega ministrstva za kulturo potekal prvi formalni sestanek pooblaščenih predstavnikov in nacionalnih koordinatorjev Švice kot nosilke projekta, Francije, Nemčije, Avstrije, Slovenije in Italije. Kadar vpis predlaga več držav, v nominaciji sodelujejo vse, le eni, v tem primeru Švici, pa se šteje v omejeno letno kvoto.

Letos februarja je stalna delegacija Švice pri Unescu Centru za svetovno dediščino v Parizu v imenu vseh sodelujočih držav uradno predala dosje z dodatnimi informacijami nominacije, ki pojasnjuje tudi metodologijo izbire nominiranih spomeniških območij v šestih državah, izpostavlja povezavo z varstvom naravnih vrednot in obstoječim pravnim varstvom dediščine v državah ter odgovarja na druga vprašanja v zvezi z zaščito in upravljanjem nominiranih območij. O vpisu nominacije na Seznam svetovne dediščine bo Odbor odločal predvidoma med 23. in 25. junijem 2011.

Koliščarji na Unescov seznam?