Kamniti kos sekire, ki so ga pravzaprav že maja našli na oddaljenem in bogato zaraščenem terenu na avstralskem severu, ima lastnosti, ki kažejo na to, da gre za sekiro iz obrušenega kamna, je povedal Bruno David z univerze Monash v Melbournu. Ocenjuje, da gre za najstarejšo najdbo te vrste na svetu. Prizorišče najdbe, Nawarla Gabarnmang, je veliko območje jam, ki sta ga neka pilota helikopterja med preletom čisto slučajno odkrila šele leta 2005.

Kleč je v brušenju
"Na kamnu lahko razločimo vse sledi, ki potrjujejo, da je bil obdelan z namenom, da bi se uporabljal za sekiro," je David povedal za televizijsko mrežo ABC. "Izdelovalec sekire je kamen drgnil ob kos peščenca, da je dobil bolj gladko površino." Dokaze, da so naši predniki uporabljali orodje, lahko najdemo seveda še za bolj oddaljeno preteklost (približno 3,4 milijone let), a uporaba brušenja, da bi dobili oster rob, je domena modernega človeka, torej vrste Homo sapiens sapiens.

Najstarejša sekira, kar so jih do zdaj našli, je datirala v obdobje nekje med 20.000 in 30.000 leti. Prav tako je do zdaj veljalo, da se je to orodje najprej pojavilo v Evropi, in sicer ob koncu zadnje ledene dobe. "Vendar imamo v Avstraliji dokaze, da so naše sekire stare 35.000 let. To tudi pomeni, da prevladujoče prepričanje o njihovih evropskih koreninah ne pojasnjuje globalne oblike tega orodja. Na stvari je treba pogledati drugače," je dodal.

Nosilka simbolične moči kraja
Še v poznam 19. in zgodnjem 20. stoletju so takratne aboriginske skupnosti verjele, da starodavne sekire v sebi nosijo moč prednikov in lastnosti območja, iz katerega prihajajo. "Menjavanje teh sekir med seboj ni bilo le menjava samega orodja, ampak tudi simbolične moči njegovega kraja nastanka. Sekira iz Nawarle Gabarnmang je bila najdena približno 40 kilometrov od kraja, kjer je bila verjetno narejena, kar priča o 35 tisoč letih potovanja orodij in znanja po avstralskem ozemlju."