Italijanski Narodni odbor za raziskave (CNR) in strokovnjaki z univerze v Firencah so pred dnevi, potem ko so svoje teorije o stabilnosti slovitega Davida preizkusili na desetcentimetrskih replikah iz mavca, zopet sprožili preplah v povezavi s prihodnostjo umetnine.

Makete so zavrteli v centrifugi in jih tako izpostavili sili, močnejši od težnosti. Preučiti so skušali serijo mikrofraktur na Davidovih nogah, ker jih skrbi, da so njegovi gležnji prešibki, da bi v nedogled podpirali vseh 5.572 kilogramov, kolikor kip tehta.

Ogrozila bi ga lahko že večja dela na cestah
"Mikroskopske razpoke so vidne v levem gležnju in izrezljanem drevesnem štoru, (ki nosi del teže kipa) in ogrožajo stabilnost kipa," so v svoje poročilo zapisali pri CNR-ju; objavljeno je bilo v najnovejši številki zbornika kulturne dediščine. Strokovnjaki sicer že dalj časa opozarjajo, da je kip zaradi svoje teže, drže in manj kot vrhunskega marmorja, iz katerega je izdelan, lahko v resni nevarnosti, če bi se v Firencah zgodil večji potres - ter celo ob seriji manjših pretresov med vzdrževalnimi deli v galeriji Akademije ali na cestah okrog nje. V Firencah so do zdaj v zgodovini sicer zaznali že okrog 127 manjših potresov, a ni nobeden presegel pete stopnje na Richterjevi lestvici.

V bunker ali na deželo?
V preteklosti se je že pojavil predlog, da bi bilo Davida pred seizmološkimi incidenti pametneje umakniti v na potrese odporno podzemno sobo. Spet drugi zagovarjajo idejo o selitvi kipa na posebej zanj zgrajen prostor zunaj mestnega središča, kar bi tudi razbremenilo gosti promet.

S prostim očesom vidne razpoke v levem gležnju in drevesnem deblu se praviloma spet pojavijo vsakič, ko jih restavratorji popravijo z mavcem. Prvotno so nastale najverjetneje zato, ker je bil kip več kot sto let, ko je stal na osrednjem mestnem trgu, nevarno nagnjen naprej. Leta 1873 - po 469 letih izpostavljenosti naravnim elementom - so Davida, takrat že precej poškodovanega od zoba časa, končno postavili pod streho Galerije Akademije. Na njegovem prejšnjem mestu so postavili kopijo (ki so jo takrat številni Firenčani zamenjali za original).

Simbol firenške upornosti
David je bil v času cvetočih Firenc ena tistih bibličnih figur, ki so jih brali kot simbol mesta, medtem ko je Goljat simboliziral sovražnike Florentinske republike. Že v srednjeveški ikonografiji je bi David pomembna figura; on je bil tisti, ki mu je uspelo še kot mlademu harfistu pomiriti Savlovo jezo, tisti, ki je združil hebrejsko ljudstvo in postavil temelje Jeruzalema, najbolj znan pa je bil njegov premeten spopad s filistejskim velikanom Goljatom, ki ga je ugnal z enim samim strelom prače. V tej vlogi je predstavljal tudi personifikacijo Kristusa, ki premaga Satana, a v renesančnih Firencah je bil nosilec drugačnega pomena: tako kot se je David pogumno zoperstavil Goljatu, se Firence ne pustijo papeški državi, Milanu in drugim političnim nasprotnikom. David je zdaj postal humanistični bojevnik, gospodar lastne usode, obenem pa zgled za pokončno državljansko držo.

David Michelangelu ni prinesel le pravega malega bogastva (zanj je prejel plačilo 400 florintov), ampak predvsem slavo. Kip Davida je bil v njegovi karieri prelomen, od tistega trenutka so ga častili povsod, v njem so prepoznali znova vstali antični ideal in uresničitev sanj humanistov stoletja poprej.