"Skriti portret" bi bil lahko po mnenju poznavalcev slika Emme Dobigny, ki se pojavlja tudi na drugih Degasovih slikah.

Že dolgo je bilo znano, da se pod Degasovo upodobitvijo ženske, oblečene v črno in s pokrivalom na glavi, ki je nastala v 80. letih 19. stoletja, skriva še neka druga podoba. Za obrazom modela se je namreč pojavljal skrivnosten meglen madež, ki je postajal s tanjšanjem barve vedno vidnejši.

Sicer ni bilo v zgodovini umetnosti nikoli nič nenavadnega to, da so umetniki včasih "reciklirali" platna in novo umetnino naslikali neposredno čez starejšo - a Degas je uporabil tako tanke nanose barve, da je likovne kritike že leta 1922 prvič zmotila senca na zgornjem portretu, za katero danes vemo, da jo je povzročil portret pod njim.

Delo, ki je bilo na ogled v National Gallery of Victoria v Melbournu, so analizirali v napravi sinhrotron, ki omogoča močnejše rentgenske žarke in s tem boljši vpogled v globino slike, je pojasnil Daryl Howard, soavtor študije o na novo odkritem portretu.

Poznavalci predvidevajo, da je Degas portret mlajše ženske naslikal vrsto let pred upodobitvijo starejše. Po njihovi oceni naj bi nastal leta 1869. Sliko bodo zdaj oddali v nadaljnje preučevanje, poroča BBC.

Emma Dobingy je bila Francozinja, model, ki ni bila pri srcu le Degasu (z njim je sodelovala dolgih 20 let), ampak tudi številnim drugim francoskim umetnikom, denimo simbolistu Puvisu de Chavannesu in realistu Camillu Corotu. V nekem zasebnem pismu Emmi, ki ga danes hranijo v zasebni zbirki, Degas moleduje: "Mala Dobignyjeva, takoj še eno seanso, če je le mogoče." Henri Loyrette, nekdanji direktor Louvra, je denimo prepričan, da sta si bila slikar in model naklonjena; Emme umetnik ni naslikal kot zgolj še eno žensko, pač pa kot zamišljeno mlado dekle. Tak pristop je še posebej v poznih šestdesetih letih 19. stoletja rad uporabljal za portretirance, ki so mu bili pri srcu.

Edgar Degas (1834-1917) se je rodil v Parizu. Najprej je študiral pravo, nato od leta 1855 slikarstvo. V letih 1855-60 je večkrat obiskal Italijo. Sprva je na slikah obdeloval zgodovinske motive in v oljni tehniki slikal portrete. Po letu 1874 se je posvetil predvsem študiju in slikanju figur ter se približal slogu impresionistov. Čeprav je bil eden začetnikov impresionizma, se je sam imel za realista.