Strategija kulturnega razvoja v MOL-u 2016-2019 je tretji dokument strateškega načrtovanja, ki določa razvojne smernice MOL-a na področju kulture. Oblikovanje strateških ciljev in prednostnih nalog za omenjeno strateško obdobje temelji na rezultatih prejšnjih strategij, ki ju zdaj nadgrajujejo z nadaljnjo širitvijo mreže kulturnih ustanov in uresničevanjem programskih ciljev, kot sta pridobitev naslova evropska prestolnica kulture leta 2025 in pravkar osvojeni Unescov naslov mesto literature, so sporočili iz MOL-a.
Poudarjena področja kreativnih industrij, javnih površin in kulturno-umetnostne vzgoje
Metodološko je nova kulturna strategija MOL-a zastavljena tako kot prejšnji dve, nove poudarke prinaša v vsebinskem smislu. Posebna pozornost bo namenjena področjem kulturnih in kreativnih industrij, umetnosti na javnih površinah ter večji ponudbi različnih vsebin na področju kulturno-umetnostne vzgoje.
V naslednjem štiriletnem obdobju si želijo še bolj povezati in nadgraditi kakovostne pedagoško-didaktične programe, ki so sestavni del letnih programov javnih zavodov na področju kulture, katerih ustanovitelj je MOL, in vedno bolj, kot poudarjajo, tudi nevladnih organizacij.
Ambiciozen in uresničljiv
Strategija razvoja kulture v MOL-u 2016-2019 je nekakšen lokalni program za kulturo ljubljanske občine, kot ga določa zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Na občini so prepričani, da bo nov strateški dokument bistveno vplival na kulturno podobo Ljubljane. Kot dodajajo, je zastavljen ambiciozno, a na ravni uresničljivega, kar velja tako za programske cilje kot za investicijske projekte.

Pred dokončno uskladitvijo in potrditvijo tega strateškega dokumenta je do konca januarja čas za javno razpravo. Na MOL-u zbirajo pripombe, predloge in komentarje, v sredo, 27. januarja, pa bodo pripravili javno tribuno na temo osnutka nove strategije.