Kot piše v utemeljitvi, je delo Žive Deu izjemno dragocen prispevek pri utrjevanju pomena dediščine, tudi zaradi odgovornosti do prihodnjih generacij, ki bodo ustvarjalnost preteklih rodov lahko razumele ali uživale prav zaradi njenega dela.

Živa Deu je ena redkih slovenskih arhitektk, ki se je s svojim delovanjem usmerila med ljudi in jim v 30-letni karieri odstirala vrednote stavbne dediščine. Velik del njenih prizadevanj je bil namenjen širokemu krogu javnosti, saj ji je posvetila številne nastope, razstave, intervjuje in dokumentarne oddaje na televiziji in radiu.

S svojo angažiranostjo vzbuja med ljudmi pozornost na tisto, kar je bilo samoumevno pozabljeno, pozornost na likovne vrednote dediščine, ki bogatijo naše življenje in ustvarjajo kakovostno bivalno okolje. Kot profesorica na Fakulteti za arhitekturo je od leta 2000 do upokojitve uvajala prihodnje arhitekte v prenovo in konserviranje-restavriranje stavbne dediščine in bivanjske kulture. Neprecenljive vrednosti je tudi njeno obsežno raziskovalno in publicistično delo.

Priznanje Mirka Šubica za leto 2018 je žirija namenila Jelki Kuret za vodenje, koordinacijo, uspešno in inovativno reševanje problematike ter delo na fragmentih z gradu Križ pri Komendi. Kot piše v utemeljitvi, je bil z gradu v restavratorski center ob pripravah na razstavo Srednjeveška Ljubljana iz depoja Mestnega muzeja Ljubljana pripeljan fragment poslikave z motivom bitke iz 16. stoletja. Pozneje se je izkazalo, da depo muzeja hrani tudi drugi del iste poslikave. Kar je bilo sprva zastavljeno kot enostavna prezentacija snetega fragmenta poslikave, se je zaradi temeljite raziskave Jelke Kuret razvilo v zahteven projekt, pri čemer je nagrajenka izzive reševala z združitvijo klasičnih in sodobnih metod dela.

Priznanje je žirija namenila tudi Nini Žbona za konservatorsko-restavratorske posege na kamnitih kipih Zakon in Moč kiparja Josefa Beyerja in za izdelavo kopij, nameščenih ob vhodu v vladno palačo v Ljubljani. Skulpturi sta bili prepeljani v restavratorski center. Po sprejetju odločitve, da se originala nadomestita s kopijama v naravnem kamnu, je Nina Žbona poskrbela, da so bile opravljene raziskave materialov na skulpturah in druge raziskave. Kot najustreznejšo metodo je predlagala izdelavo kopij s kombinacijo novejših tehnologij in tradicionalne obdelave. Gre za prvi primer izdelave kopije v naravnem kamnu velikih dimenzij s tovrstno kombinacijo tehnologij pri nas.

Priznanje je žirija namenila še Nataši Nemeček in Igorju Ravbarju za izjemne dosežke pri konservatorsko-restavratorski obdelavi japonskega orožja in bojne opreme ob razstavi Poti samurajev, na kateri so bili predstavljeni primerki iz Narodnega muzeja Slovenije in več zasebnih zbirk. V utemeljitvi žirija opozarja na samoiniciativnost, s katero sta iskala ustrezne rešitve v domači stroki še nikoli videnih problemov. S sodelovanjem pri razstavi sta daleč presegla običajno delo slovenskih konservatorjev-restavratorjev, še piše v utemeljitvi.

Žirijo so sestavljali Eva Ilec (predsednica), Jernej Hudolin, Emina Frljak Gašparović, Lucija Močnik Ramovš, Jasna Malešič, Špela Govže, Ajda Mladenovič, Martina Obid Mlakar in Tina Buh.

Nagrado in priznanja so podelili na prireditvi v Narodni galeriji v Ljubljani. Častnega članstva Društva restavratorjev Slovenije letos niso podelili.