Predlog, ki ga je vlada prejšnji teden poslala v državni zbor, sicer določa slovenski učni jezik, a pod določenimi pogoji dopušča izvedbo študijskih programov v tujem jeziku. Odpovedovanje slovenskemu jeziku na vseh ravneh njegove rabe, od vrtcev do visokošolskih ustanov, pomeni, rečeno v duhu današnjega ubožnega časa, "izdajo lastnega naroda", so zapisali v društvu.

"Lahko razprodamo vse, a slovenskega jezika ne damo"
Literati so ob tem spomnili na nekatere velike slovenske kulturnike in znanstvenike, ki so ustvarjali v slovenskem jeziku. Slovenščine so "se oklepali kot jezika, v katerem je vredno razmišljati in v katerem je mogoče spremeniti misli v literaturo, celo v dejanja". Brez jezika je narod brez identitete in brez domovine, opozarjajo.

"Ne pristajamo več na samoponiževanje, ki smo mu priča iz dneva v dan," so še zapisali v DSP-ju. "Lahko razprodamo vse, kar smo skozi desetletja, stoletja ustvarili, tudi vodo in lipicance, a slovenskega jezika ne damo," še poudarjajo v društvu. Ob tem zahtevajo, da "se sramota, ki smo ji priča, nemudoma konča in da se novela zakona o visokem šolstvu vrže na odpad zgodovine".

Ministrica: Učni jezik ostaja slovenščina
Ministrica na poziv društva odgovarja, da je v noveli nedvoumno zapisano, da učni jezik ostaja slovenščina, lahko pa na predlog fakultete izvajajo tudi študij v tujem jeziku, če podobnega izvajajo v slovenščini oziroma pri predavanjih sodeluje profesor ali študenti iz tujine.