Predsednik odbora Dragan Matič je razpravo o uspešnosti izvajanja nacionalne jezikovne politike za leto 2014 prekinil po tem, ko je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Marko Snoj izrazil dvom o zakonitosti nastajanja akcijskega načrta za jezikovno opremljenost. Ministrica Julijana Bizjak Mlakar je očitek zavrnila, pojasnila pa zaradi prekinitve seje ni mogla podati, so sporočili iz ministrstva za kulturo.
Načrt je sicer na podlagi resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018 v začetku meseca potrdila vlada, obenem je potrdila še akcijski načrt za jezikovno izobraževanje.

Pri pripravi sodelovale "poslovno zainteresirane" osebe, opozorila so prezrli
Po Snojevih navedbah so pri njegovi pripravi sodelovale osebe, ki po pravilniku ne bi smele zaradi "poslovne zainteresiranosti za pridobitev javnih sredstev"; pri tem je omenil zasebni zavod Trojina. V delovni skupini sta bila, kot je povedal, samo dva predstavnika inštituta, še posebej nenavadno pa se mu zdi, da v njej ni bilo nobenega predstavnika slovenistične stroke.

Predsednica delovne skupine je, kot je še povedal, opozorila o spornem imenovanju članov prezrla, sistematično so bili prezrti domala vsi njegovi predlogi in upoštevani domala vsi, ki so jih predlagali člani delovne skupine, povezani z omenjenim zavodom.

S tem je odgovoril na vprašanje poslanke Ljudmile Novak (NSi), ali je bilo mnenje inštituta in ZRC SAZU dovolj upoštevano pri pripravi resolucije. Podobno je zanimalo tudi Violeto Tomić (ZL), saj je bilo ministrstvo za kulturo, kot je poudarila, zaradi tega dokumenta, ki je bil zasnovan že v času prejšnjega ministra in je vreden 11 milijonov evrov, pozvano k izvršitvi notranjega nadzora.

Napovedana "nepotrebna" predstavitev mnenj o noveli medijskega zakona?
Zaradi teh dvomov je odbor DZ za kulturo po več kot dvourni obravnavi poročila o uspešnosti izvajanja nacionalnega programa za jezikovno politiko 2014-2018 za leto 2014 prekinil sejo in točko preložil na eno od prihodnjih srečanj. Obenem je sklical javno predstavitev mnenj o noveli zakona o medijih, ki bo predvidoma 8. decembra.

Ministrico Julijano Bizjak Mlakar je odločitev o prekinitvi obravnavane točke zmotila, ugovarjala je tudi času, ki ga bodo člani odbora porabili za javno razpravo o noveli medijskega zakona, ki je po njenih trditvah že usklajen.

Vendar pa so člani odbora sklenili, da se predvidoma 8. decembra sestanejo zato, da bi, kot je predlagal Matić, pridobili stališča strokovne in širše javnosti do obveznega deleža slovenske glasbe v medijih. Po Matićevih besedah bi želeli izvedeti zlasti, ali je za to zagotovljena dovolj kakovostna produkcija in v kolikšni meri bodo morali uredniki poseči po arhivskih zbirkah slovenske glasbe.

Pomanjkljivosti izvajanja nacionalnega programa za jezikovno politiko
Obravnava poročila o uspešnosti izvajanja nacionalnega programa za jezikovno politiko 2014-2018 za leto 2014 je sicer izpostavila nekatere pomanjkljivosti, med drugim vprašanje finančnih sredstev. Načelno lahko ugotovimo, da poročilo sledi shemi nacionalnega programa za jezikovno politiko, vendar je vrsta stvari, o katerih se načelno dogovorimo, pa zaradi pomanjkanja sredstev niso realizirana, je poudaril državni svetnik Stanislav Pejovnik.

Po mnenju Jana Škoberneta (SD) imajo znotraj vlade različni resorji različen odnos do uresničevanja ciljev tega programa. Meni tudi, da je dokument premalo pozoren do slovenščine kot uradnega jezika EU-ja. Anja Bah Žibert (SDS) med drugim pogreša kakšno besedo o rabi slovenščine v medijih. Poslanec narodnih skupnosti Laszlo Göncz pa opaža, da se trend, ki se kaže pri (ne)uporabi slovenskega jezika na globalni ravni, ponavlja tudi v razmerju manjšinski jezik - slovenščina. Če želimo ohraniti manjšinske jezike, bi po njegovem mnenju morali več vlagati v njihovo splošno promocijo.