Prireditev v državnem zboru so s pesmijo in plesom sooblikovali učenci Osnovne šole Lesično iz občine Kozje pod vodstvom Mateja Romiha, folklorna skupina in mladi glasbeniki. S povabilom mladim izvajalcem po besedah predsednika državnega zbora Janka Vebra dokazujejo odprtost slovenskega parlamenta. Kot je še dejal, državni zbor s prireditvijo izraža posebno mesto slovenski kulturi, "ki nam je s samobitnostjo, bogatim izročilom in s svojimi vidnimi predstavniki omogočila, da živimo v samostojni državi".
Majda Potrata je med drugim dejala, da je v času, "ko vse bolj podlegamo potrošništvu in tekmovalnosti, umetnost za marsikoga odveč ali pa razkošje, ki si ga družba v krizi ne more privoščiti". Pojavljajo se tudi "očitki o parazitizmu tistih, ki vnašajo v naš prostor največji ustvarjalni zagon", je dodala.
Strinja se z akademikom Borisom Paternujem, ki pravi, da na začetku slovenske književnosti stojita pridiga o grehu in pokori na eni in puntarska pesem na drugi strani. "Obe drži sta zaznamovali slovenskega človeka, obe sta v različnih časih in v različnih oblikah živi vse do danes," je poudarila. Potrata se je dotaknila tudi slovenskega značaja. "Dolgo smo o sebi razmišljali kot o dobrih, delavnih, poštenih, skromnih ljudeh, pa spoznali, da nismo imuni tudi za temne plati človeškega značaja, kot so goljufivost, lažnivost in pohlepnost."
Pomen srčne kulture in pomoči
Primož Trubar, France Prešeren in Ivan Cankar, ki so upodobljeni na freski v državnem zboru, so danes del slovenskega literarnega kanona, v času, ko so ustvarjali, pa jih je doletela usoda pregnancev, celo zapornikov, je dejala in dodala, da smo tudi "mi razpeti med upanjem in strahom" ter da "spoznavamo, da vsi nujno potrebujemo razumevanje in pomoč soljudi in njihovo srčno kulturo".
DZ je ob tej priložnosti obiskalo 47 učencev šole, v katero zahaja 114 otrok iz kraja Lesično - ta ima manj kot 200 prebivalcev - in okoliških vasi.