Konec meseca bodo na dražbi ponudili "sofisticirano in enigmatično" delo velikega švicarskega kiparja, slikarja in grafika Alberta Giacomettija (1901—1966), so napovedali v londonski dražbeni hiši Sotheby's. Gre za lestenec s figurami ženske, moškega in ptice, za katerega pričakujejo, da bo iztržil nekje od šest do osem milijonov funtov.

Delo datira v ključno obdobje umetnikove ustvarjalne poti, ko je ustvaril najbolj znane skulpture, kot je denimo Mož, ki kaže (1947). Podobe človeka v gibanju so se v tem času uveljavile kot osrednje figure v umetnikovi ikonografiji.

Giacometti je znan po razpotegnjenih, tankih figurah v bronu, ki so učinkovale kot nadrealistične metafore. V 40. letih preteklega stoletja je izdeloval majhne skulpture, ki so se zdele kot oddaljeni prividi; odražale so eksistencialno stisko let po drugi svetovni vojni. Sprva je sicer slikal v kubističnem in postkubističnem slogu, a so njegove slikovne deformacije že nakazovale poznejši osebni slog.

V delu, ki ga bodo na dražbo dali 28. februarja, se prepletajo teme izolacije, neskladnosti in nenavadnost odnosov med moškimi in ženskami. To ponazarjajo figure, o katerih je Giacometti nekoč dejal: " ... vsaka ima svojo pot, ki je druge ne poznajo, ali pa se združujejo okoli ženske. Ugotovil sem, da nikoli ne morem ustvariti samo nepremične ženske in moškega, ki hodi."

"Figure niso bile nikoli trdna masa, ampak transparentna konstrukcija," pa je Giacometti zapisal v pismu trgovcu z umetninami Pierru Matissu.

Giacomettijev lestenec je po besedah Thomasa Bomparda iz londonske dražbene hiše "svetilnik univerzalnemu simbolizmu, upanju in humanizmu". V njem se prepletata vizualna umetnost, dekorativnost in gledališče.

Umetnikova dela danes na dražbah dosegajo astronomske cene. Bronasta figura Moža, ki kaže je bila, denimo, na dražbi pri Christie's v New Yorku maja 2015 prodana za 141 milijonov dolarjev, s čimer je postala dotlej najdražja skulptura, prodana na dražbi.