Letos so festival zaradi vedno manjšega priliva denarja, tako iz občinske blagajne kot iz denarnic sponzorjev, skrajšali s 16 na devet dni. Lani so tudi prvič izvedli festival brez značilnega plavajočega odra na Dravi, saj je ta za organizatorje pomenil največji logistični in finančni zalogaj. Vlogo Glavnega odra bo tako letos odigral Trg Leona Štuklja, ki so ga delno preizkusili že lani, letos pa bi radi v središče mesta pritegnili še več ljudi.

Na tem odprtem prizorišču, ki sprejme okoli 1.500 gledalcev, bosta med drugim izvedena opera Turandot in balet Peer Gynt, s katerima se SNG Maribor po osmih letih, ko je nudil večinoma le infrastrukturno podporo, vrača v program Lenta tudi vsebinsko. Po besedah direktorja gledališča Danila Roškerja bo to zanje velik izziv, saj bosta predstavi prvič izvedeni na prostem.

Na Trgu Leona Štuklja bo izvedena tudi glavnina festivalskega sklopa Folkart s folklornimi skupinami iz Argentine, Finske, Fidžija, Kostarike, Kazahstana, Srbije in Slovenije. Tam bodo tudi drugi letošnji osrednji dogodki, kot so koncert Đorđa Balaševića, muzikal Alica v čudežni deželi v izvedbi English Student Theatre z Druge gimnazije Maribor ter nastop Ženskega pevskega zbora Kombinat in Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič.

Večerov oder za zdaj ostaja pri Žičkem dvoru na Lentu, prav tako ostajajo lani dobro sprejet Jurčkov oder pri Vodnem stolpu, pa tudi že ustaljeni kulinarični SladoLent, festival uličnega gledališča Ana Desetnica, Živa dvorišča, JazzLent v Minoritih in Salon glasbenih umetnikov v Sodnem stolpu. Art kamp z dejavnostmi za vso družino v Mestnem parku bo po novem osredotočen na ponovno oživitev zapuščenih bazenov nad igrali.

Višji proračun kot lani
Finančno bo letošnji proračun festivala po napovedih prvega moža festivala, direktorja Narodnega doma Maribor Vladimirja Rukavine, nekoliko višji kot lani, ko je znašal okoli 750.000 evrov, a še daleč od zneskov iz prejšnjih let, ko so imeli na voljo tudi po okoli 1,5 milijona evrov. Medtem ko podpora države ostaja enaka kot prejšnja leta pri 14.000 evrih, je mariborska občina za festival namenila 200.000 evrov.

Rukavina pričakuje podobno število obiskovalcev kot lani, upa pa, da jim bo uspelo odločilno povečati prodajo vstopnic. Medtem ko so prejšnja leta našteli okoli pol milijona obiskovalcev, jih je bilo lani, ko so že prepolovili število dogodkov, (le) okoli 220.000.

V zadnjih letih je vedno večji delež plačljivih dogodkov, kar v Mariboru glede na socialno sliko mesta, pa tudi značilno "kulturo zastonjkarstva", ni naletelo na ugoden odziv. Lani so prodali okoli 3.200 Lent, 1.300 dnevnih vstopnic in 6.600 vstopnic za posamezna prizorišča. Njihove cene ostajajo enake kot lani, največ obiskovalcev pa tako kot prejšnja leta pričakujejo ob obeh ognjemetih.

Prihodnost odvisna od financ
Župan Andrej Fištravec je konec lanskega leta sicer ustanovil delovno skupino za razpravo o prihodnosti festivala, v katero je med drugim vključil tudi predstavnike turističnega gospodarstva, a ta konkretnih rešitev še ni prinesla. V Narodnem domu Maribor si želijo, da bi prej dobili podatke o sredstvih, na katere lahko računajo, ne pa da morajo vsako leto čakati na sprejem občinskega proračuna, kar se je na primer letos zgodilo šele aprila.

Vsebinsko po ocenah Rukavine ni smiselno spreminjati festivala, saj ta že zdaj prinaša širok nabor vsebin. Vsake toliko se pojavijo ideje o gostovanju kakšne večje glasbene zvezde, a to po mnenju Rukavine ob trenutni finančni sliki ni mogoče, zato so takšni predlogi nekonstruktivni. "Jaz bi z veseljem pripeljal tudi The Rolling Stones, če bi imel dovolj denarja za to," je pred časom povedal za STA.

Festival Lent, ki ga v Mariboru prirejajo od leta 1993, sicer velja za največji slovenski festival na prostem in enega največjih v Evropi. Razvil se je iz Folkarta, a je že kmalu prerasel njegov vsebinski okvir in se razširil z nabrežja Drave čez vse mesto.