Zgodovinski dokument ni bil poškodovan, moškega pa so med poskusom bega aretirali, poročajo tuje tiskovne agencije.

Domnevno najbolje ohranjen izvod listine, ki je zagotavljala določene angleške politične svoboščine, varovala cerkev pred vplivom monarhije, preuredila zakone in sodstvo ter nadzorovala vedenje kraljevih uradnikov, je bil v katedrali na ogled v dvojno zastekljeni izložbi. Velika listina svoboščin velja za enega najpomembnejših britanskih pravnih dokumentov.

Moški je skušal steklo razbiti s kladivom, pri tem pa sprožil tihi alarm, ki je opozoril varnostnike. Med poskusom bega so ga prijeli varnostniki. 45-letnika so že aretirali.

Izvirnik bodo spravili na varno
Po navedbah policije, ki jih povzema britanski BBC, v incidentu ni bil nihče ranjen, dokument pa je ostal nepoškodovan. So se pa v katedrali odločili, da bo od zdaj na ogled le faksimile dokumenta.

Vsak ima pravico do poštenega sojenja
Nastanek zgodovinskega dokumenta sega v čas vladavine kralja Ivana Brez zemlje, ki sta ga plemstvo in duhovščina prisilila, da podpiše Veliko listino svoboščin. Gre za najpomembnejši staroangleški zakon, namenjen razrešitvi politične krize z uporniškimi baroni s sporazumom, ki bi omejil kraljevo moč. Sporazum je veleval, da se mora tudi kralj odreči nekaterim pravicam in spoštovati določene pravne postopke. Sprva je bil to le ustni dogovor, nato pa so ga zapisali in razširili po kraljestvu.

Magno carto libertatum sestavlja 63 členov, od katerih jih večina za današnji čas ni več pomembnih. Eden najpomembnejših je 39. člen, ki zagotavlja t. i. habeas corpus: noben svoboden človek ne sme biti prijet, zaprt, oropan zemlje, izobčen, pregnan ali uničen na kakršen koli način brez veljavne sodbe ali zakona, ki bi to določal. Kralj je moral posameznikom soditi po zakonu, ne po lastni volji.

Nekatera temeljna načela listine posnema prvih deset amandmajev ameriške ustave iz leta 1791, pa tudi splošna deklaracija človekovih pravic iz leta 1948.