Razstaviti in premakniti višje, da bi ju zavarovali pred vodo, so morali pravzaprav dva masivna kamnita templja v kraju Abu Simbel, majhni vasici v Nubiji v južnem delu Egipta. Pri tem so morali prestaviti okrog 20 monumentalnih kipov.

Status dragulja starodavne nubijske pokrajine
Templja, poimenovana po kraju, v katerem stojita, so izklesali iz pečine s pogledom na Nil v času faraona Ramzesa II., ki je Egiptu vladal med letoma 1298 do 1235 pr. n. št. Večji med njima ima štiri kolosalne kipe sedečega Ramzesa ob vhodu, skozi katerega si sledijo dvorane in galerije, ki segajo 63 metrov v pečino. Templja veljata za dragulj starodavne nubijske pokrajine, ki se je raztezala ob Nilu od Asuana na jugu Egipta do današnjega Sudana.

Selitev prebivalstva in grožnja spomenikom
Egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser se je v 50. letih prejšnjega stoletja odločil zajeziti Nil pri Asuanu, da bi pokrajini zagotovil elektriko, povečal obdelovalno površino in zmanjšal poplave. Konstrukcija je ustvarila veliko umetno jezero za steno jezu, zahtevala preselitev več deset tisoč avtohtonih Nubijcev iz vasi na tem območju, pomenila pa je tudi grožnjo kulturnim spomenikom.

Templjem iz časov faraonov in grško-rimskim templjem, vključno s tistima iz Abu Simbla, je grozil potop. Organizacija združenih narodov, pristojna za ohranjanje kulturne dediščine (Unesco), je sprožila poziv k zavarovanju templjev. Pri tem so imeli v igri več možnih rešitev, nazadnje pa so izbrali švedsko-egiptovski projekt.

Razrez na 1035 blokov, težkih med 20 in 30 tonami
In tako so se s 1. aprilom 1964 začela dela, najprej z zgradnjo začasnega jezu za zaščito lokacije in izkopavanjem pečine okoli obeh templjev. Templja so nato razrezali na 1035 blokov, ki so tehtali med 20 in 30 tonami. Prav tako so razrezali štiri sedeče kipe Ramzesa II. in kipe šestih drugih kraljev. S pomočjo žerjavov in vitlov so kamnite bloke in kipe prestavili na vrh pečine, 64 metrov višje od prvotnega mesta, ter jih sestavili v izvirno podobo. Okrog templjev pa so ustvarili umetno zaščitno pregrado pred reko.

Sodelovanje več kot 50 držav
22. septembra 1968 je ob dokončanju projekta sledila slovesnost, na kateri je generalni direktor Unesca Rene Maheu poudaril, da je šlo za prvo mednarodno sodelovanje v takšnem obsegu na področju kulture. V prizadevanja za rešitev zgodovinskega spomenika Abu Simbel se je namreč vključilo več kot 50 držav. Prvotno območje templja je danes potopljeno v Naserjevem jezeru, še poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Črno-bele fotografije so nastale med letoma 1964 in 1968, barvne pa so iz današnjega časa.