"Položaj je kritičen in strah vzbujajoč. Bankam bo zmanjkalo denarja, če ne bodo sprejeti takojšnji ukrepi od Evropske centralne banke," je povedala neodvisna kustosinja Katerina Gregos, organizatorka petega bienala v Solunu, ki se je odprl prejšnji mesec in bo trajal do 30. septembra.

Gregosova nadalje pravi, da so državne kulturne ustanove na robu: "Državni muzej sodobne umetnosti v Solunu ima dovolj sredstev le še za izplačilo plač zaposlenih. Tako ne more finančno pokriti tekočih stroškov in razstav ali plačati računov za dostop do spleta."

Dodala je še, da so zaradi pomanjkanja sredstev zamaknili tudi odprtje novega muzeja sodobne umetnosti v Atenah. Grško ministrstvo za kulturo pa situacije ni bilo pripravljeno komentirati, poročajo tuji mediji.

Združevanje muzejev kot del reševalnega svežnja
Denys Zacharopoulos, umetniški vodja Makedonskega muzeja sodobne umetnosti v Solunu, pravi, da so državni muzeji ogroženi vse od leta 2008. "Prvi so zaradi varčevalnih ukrepov vlade bili na udaru kultura, izobraževanje in zdravje," je še povedal Zacharopoulos.

Dotični muzej je bil na primer kot neprofitna organizacija od države deležen 500 tisoč evrov v letu 2006, ta podpora pa se je do danes znižala na 160 tisoč evrov. Muzej je tako začasno zaprt, saj "bi bili prisiljeni v stečaj že zaradi stroškov, ki nastanejo samo zato, da je ustanova odprta, kar pa bi pomenilo odpustitev 20 zaposlenih". Ministrstvo za kulturo upa, da bi lahko ta muzej združili z državnim muzejem sodobne umetnosti v Solunu kot del reševalnega svežnja. Tako zdaj upravno osebje obeh muzejev že sodeluje, je še povedal Zacharopoulos.