"Obstajajo močni indici, da smo našli njegov grob," je Sismanides dejal na kongresu, ki so ga v počastitev 2.400-letnice Aristotelovega rojstva pripravili v Solunu, kjer so prvič razkrili veliko odkritje. Po Sismanidesovih besedah, ki od leta 1996 vodi arheološka izkopavanja v Stagiri, so po smrti misleca njegov pepel prenesli v njegov rojstni kraj in ga shranili v stavbi, ki je podkvaste oblike.

Poslednje počivališče zadnjega velikega grškega filozofa leži na dvignjenem pobočju na severnem delu Stagire v kompleksu stavb iz različnih obdobij - nekatere datirajo nazaj v arhaično obdobje, druge so bizantinskega ali celo mlajšega nastanka. Poleg zidov in drugih arhitekturnih ostankov so našli še dobro ohranjene lončarske izdelke, med njimi krožnike in skodele. Prav tako se je ohranilo več manjših predmetov, med drugim nekaj več kot 50 kovancev, skovanih v Amfipolisu in v Solunu, s podobo Aleksandra Velikega in njegovih naslednikov. Po najdbah domnevajo, da je sredi stavbe, kjer naj bi ležal Aristotelov grob, stal oltar.

Velike odločitve se sprejemajo na filozofovem počivališču
Sismanides se je pri iskanju oprl na srednjeveški zapis, ki temelji na antičnih virih, in pravi nekako takole: "Ko je Aristotel umrl na Halkidiki, oktobra 322 pred Kristusom, so prebivalci Stagire njegov pepel vrnili na mesto, kjer se je rodil." Pepel so stresli v bronasto žaro, nadaljuje zapis, to pa postavili na kraj, ki so ga poimenovali aristotelsko mesto, ob njem pa so se zbrali vsakokrat, ko so sprejemali pomembne odločitve.

"Platon mi je drag, a še dražja mi je resnica"
Aristotel, filozof, ki je odločilno vplival na razvoj zahodne misli, se je v Stagiri rodil leta 384 pr. n. št. Z 18 leti se je pridružil Platonovi akademiji v Atenah, kjer je ostal skoraj dvajset let. Platona (427-347 pr. n. št.) je občudoval, a bil tudi njegov kritik, svoj odnos do učitelja pa je koncizno povzel v stavku: "Platon mi je drag, a še dražja mi je resnica." Medtem ko Platonu le um omogoča dostop do nadčutnega in večnega, je Aristotel izhajal iz opazovanja in izkustva, ki ju je postavljal pred vsako abstraktno mišljenje.

V svojih spisih je Aristotel obravnaval številna področja - od fizike, biologije in zoologije do logike, metafizike, etike, estetike, poezije glasbe, pa tudi retorike in politike. Njegovi filozofski in znanstveni sistemi so temelj tako krščanske kot islamske srednjeveške sholastične misli. Atene je zapustil kmalu po Platonovi smrti in na prošnjo Filipa Makedonskega postal leta 343 pr. n. št. učitelj Aleksandra Velikega, ki je umrl eno leto pred velikim mislecem. Med Aristotelova najpomembnejša dela sodijo Fizika, Organon – Kategorije, O duši, Metafizika, Nikomahova etika, Retorika in Politika.