Eno najpomembnejših evropskih železnodobnih arheoloških najdišč so izkopavali že v 19. stoletju, ko so tam našli več kot tisoč grobov. Do zdaj je poznanih približno 1.500 grobov, ki datirajo v obdobje od leta 800 do 400 pr. n. št. V grobovih so našli več grobnih pridatkov, od značilnega dragocenega posodja do orožja in nakita, ki pričajo o blaginji te prazgodovinske naselbine.
Čeprav je najdišče zelo dobro dokumentirano, pa je o sami zgodovini znanega zelo malo. Ravno to je bil tudi razlog, da razširijo območje izkopavanj. Na globini 25 centimetrov so naleteli na dva grobova z bogatimi pridatki, vendar pa so se zaradi strmega terena grobni pridatki iz obeh grobov med seboj nekoliko pomešali, kar otežuje določitev prvotnega mesta posameznih najdb.
Umrla v za tiste čase lepi starosti 50 let
V mlajšem izmed grobov, ki datira v čas okrog leta 500 pr. n. št., je bila po prvih ocenah antropologov stara okoli 50 let, kar je bila za tisti čas precej visoka starost. Med pridatki so v grobu našli bronasto fibulo, pas iz bronaste pločevine in več kot 400 kroglic iz jantarja. Tako bogati grobni pridatki so redkost, zato po besedah direktorja oddelka za prazgodovino v dunajskem Prirodoslovnem muzeju Antona Kerna domnevajo, da gre za grob ženske iz višjega družbenega sloja. V starejšem grobu je bil zakopan moški, med grobnimi pridatki pa velja omeniti keramično posodje in kroglice iz jantarja.
Izkopavanja so za letos končana, prihodnje leto pa bodo začeli raziskovati še globlje plasti, saj so sondiranja pokazala, da pod ostanki železnodobne ležijo še arheološki ostanki iz bronaste dobe. Nova najdišča Hallstatta predstavili na razstavi, ki jo konec tedna odpirajo v dunajskem Prirodoslovnem muzeju. Gre za deveto razstavo, s katero javnosti predstavljajo aktualna odkritja tega bogatega arheološkega najdišča.