Ljubljana osebno je slovensko-angleška zbirka alternativnih vodnikov, ki izhaja v sklopu Likovnih besed, urejata pa jo Mojca Zlokarnik in Nevenka Šivavec. Doslej je izšlo deset knjižic, v vsaki prepustita urednici besedo drugemu avtorju.

Prvo knjižico je zasnoval Miklavž Komelj, ki ima, kot pravita, izjemno umetnostnozgodovinsko znanje in je hkrati senzibilen pesnik. "Njegov vodnik je res evergrin. To je knjiga, ki jo mora po moji presoji prebrati vsak Ljubljančan in tudi tisti, ki želi izvedeti nekaj drugega od tega, kar mu mesto kaže na prvi pogled," za STA pove Mojca Zlokarnik.

Medtem ko Komelj večji del knjižice posveča fenomenu medvojne ožičene Ljubljane, ki nosi naziv mesto heroj, se drugi povabljeni domači in tuji avtorji lotevajo povsem drugih tem. Pomembno je, da podajo avtorski, "insajderski" pogled, pravita urednici. Z avtorji se pred uresničitvijo posameznega vodnika pogovarjajo, velikokrat srečujejo, projekt raste sproti. "Strogega pristopa ni. Gre za partnerstvo v tem kreativnem procesu, kar po mojem mnenju daje tudi presežne rezultate," pravi sogovornica.

Ljubljana skozi oči različnih ustvarjalcev
Koncepti in vsebine se med seboj zelo razlikujejo. Slikar, arheolog in potapljač Miran Erič nam približa bogat podvodni svet Ljubljanice, nekdanja španska veleposlanica v Sloveniji in pesnica Anunciada Fernandez de Cordova spoznava in predstavlja Ljubljano skozi pesmi in lirične razmisleke - ta knjiga je izjemoma slovensko-španska -, kipar Marko Pogačnik, ki z metodo litopunkture slovi tudi kot zdravilec zemlje, bralcem približa svoje ljube, največkrat spregledane točke prestolnice.

Zakonski in umetniški par Estela Žutić in Gilles Duvivier sta v ospredje postavila divje rastlinje, ki domuje v Ljubljani. Njun sprehod je tudi politična gesta, kako se upreti multinacionalkam in hipermarketom. Iraški grafik Walid Siti se Ljubljane spominja med letoma 1976 in 1982, ko je, kot je zapisala Nevenka Šivavec, tam v formativnih letih doživel trenutke popolne svobode, a tudi grobe represije.

Mreža 26 umetnikov iz ZDA, Kanade in Mehike z imenom Justseeds se je leta 2009 predstavljala na ljubljanskem grafičnem bienalu. Z delom Zatočišče so gostovali v galeriji Alkatraz in tudi takrat jih je vodil družben, ekološki in političen radikalizem, ki je danes, ko se Evropa spopada z migracijskim valom, dragoceno branje.

Britanski umetnik in pisec Daniel Jewesbury se je osredotočil na vprašanje čistoče novih mest. Sprehodi se po presoji množičnega okusa manj atraktivnih delih mesta - mimo gradbišč, BTC-ja, Navja, Poti spominov in tovarištva ter lope na Rožniku, ki so v dialogu z nekaterimi prepoznavnimi arhitekturami, kot so tipični modernistični bloki, stavba Nacionalnega preiskovalnega urada ali gospodarska zbornica.

Nagrada za vodnik Zore Stančič
Zadnji vodnik v zbirki je zasnovala vizualna umetnica Zora Stančič z naslovom Zora was here, zanj pa pred kratkim prejela tudi Župančičevo nagrado. Umetnica predstavi svojo Ljubljano v prelomnih osemdesetih letih, ko, kot zapiše, Ljubljana še "ni bila najlepše mesto na svetu". Vodnik je prepreden s spomini na prostore in ljudi, alternativo, ki je od takrat pridobila že kultni status, čeprav je večina lokalov, klubov in tamkajšnjega življenja stvar popolne preteklosti. Družabno ozračje tedaj in danes ponazori s preprostim primerom: v osemdesetih si prišel na lokacijo, poznal vse in bil del družabnega življenja, danes se za vsako srečanje dogovarjaš, skratka, vse je zelo uniformirano.

Ljubljana osebno izhaja od leta 2009, vendar kot pravita urednici, je življenjska zgodba zbirke nenavadna. Medtem ko ena komisija na Mestni občini Ljubljana, ki je objavila razpis za projekt, tega podpira, odsek za turizem za promocijo nima posluha. Vodnik bi moral biti dostopen v informacijsko-turističnih centrih, ne zgolj v galerijah in knjigarnah.

"Vse skupaj je zelo čudno. Nekateri menijo, da so vodniki primernejši za slovenske obiskovalce, a sama sem prepričana, da ni tako. Vsekakor ne razmišljamo elitistično, da ne bo pomote, radi bi, da bi bile knjižnice po osem ali devet evrov dostopne vsem in povsod. Vsekakor bom še naprej vztrajala, pisala, klicala ..." pravi Mojca Zlokarnik.

Na papirju in na terenu
Vodnik spremljajo tudi vodstva po Ljubljani. Ko je izšla Eričeva knjiga, so denimo vodili po Ljubljanici, se z ladjico peljali po reki, on pa je pripovedoval in kazal, kje so na plano potegnili kakšen arheološki kos. Izid vodnika o divjih rastlinah je pospremil kulinarični sprehod med užitnim rastlinjem. V pripravi sta nova vodnika, pri katerih bosta sodelovala tiskar Marko Drpić in venezuelski umetnik Yucef Merhi.