Portret temnolase ženske, ki je še danes na vrhu seznama iskanih umetnin v Italiji, so februarja leta 1997 ukradli iz galerije Ricci-Oddi v času, ko so se v tej pripravljeni na obnovo. Slika, ki jo je vodilni predstavnik dunajske secesije naslikal v letih 1916 in 1917, je bila izbrana za eno izmed glavnih umetnin začasne postavitve v mestni hiši Piacenze med obnovo galerijskih prostorov. Ker so pred obnovo nameravali sliko odnesti v restavratorsko delavnico, se varnostniku galerije sprva ni zdelo sumljivo, da je platno izginilo, in tudi alarma ni sprožil takoj.
Preiskovalci niso nikoli razvozlali, ali so roparji oziroma več teh v galerijo vstopili skozi glavni vhod ali pa skozi strešno okno. Kateri koli vhod so že izbrali, so za seboj pustili le prazen okvir, na njem pa delen prstni odtis, na katerega policija po vseh teh letih znova polaga svoje upe. Z bolj dodelano tehnologijo bi po poročanju Guardiana zdaj lahko prišli korak bližje osumljencu.
Klimtova formativna dela in njegov razcvet
Umetnost Gustava Klimta trenutno predstavljajo v Palazzo Reale v sorazmerno bližnjem Milanu, kjer bo pod naslovom Klimt - Začetki legende do 13. julija na ogled nekaj njegovih najbolj znanih del, med drugim Sončnica iz 1907, Judita II iz leta 1909 ter Adam in Eva iz 1917. Razstava odstira umetnikove družinske odnose, sodelovanje z bratoma Ernstom in Georgom, začetek kariere na dunajski Šoli uporabnih umetnosti ter slikarjevo naklonjenost gledališču in glasbi.
V friz ujeto iskanje sreče
Postavitev sklepa rekonstrukcija znamenitega Beethovnovega friza, na katerem je umetnik za dunajsko Secesijo leta 1902 naslikal človekovo iskanje sreče. Kopija friza prekriva celotno sobo, da se lahko obiskovalec preda estetiki in simbolov dunajske secesije. Beethovnov friz, takšno ime ga spremlja, ker je umetnik navdih zanj našel v skladateljevi Deveti simfoniji, velja danes za eno največjih mojstrovin avstrijskega umetnika Gustava Klimta. Razstava je nastala v sodelovanju z dunajskim Belvederom.