Na Miamijskem umetniškem sejmu bosta med 3. in 8. decembrom na prodaj balon v obliki srca, polepljen z nekaj obliži, in avtomobilska vrata, na katera je naslikana herkulska figura v borbenem položaju, obkrožena s konji v diru. Pri prvem gre za 680 kilogramov težak del zidu brooklynskega skladišča. Ocenjevalci umetnostnih del pravijo, da bi se deli lahko prodali za 800.000 dolarjev (591.803,65 evrov).

Ulična umetnost ni za prodajo
Trenutno vlada prava "banksymanija," meni Stephan Keszler, lastnik newyorške galerije, ki prodaja deli. Dela britanskega uličnega umetnika so se na dražbi avkcijske hiše Sotheby's prodala tudi že za 1,878 milijona dolarjev (1,38 milijona evrov), kar je pri nekaterih strokovnjakih ulične umetnosti vzbudilo močno nasprotovanje.

Keszler se je že v preteklosti spopadal z očitki zaradi prodaje Banksyjevih del. Številni namreč menijo, da je ulična umetnost namenjena javnosti innaj se ne bi prodajala kot zasebna lastnina.

Banksy ustvarja veliko del tudi izključno za umetniške dražbe, ki jih potrdi podjetje Pest Control. Podjetje se na najpovedano prodajo v Miamiju ni odzvalo in je do zdaj na splošno ignoriralo njegovo newyorško serijo, kar Angelo Madrigale, strokovnjak za ulično umetnost iz dražbene hiše Doyle, razume kot znak, da Banksy ni želel, da se ta dela prodajajo.

"Vsak dan me kličejo, ali bi kupil banksyja"
A Keszler pravi, da ju je dobil od lastnikov stavbe in avtomobila ter dodaja, da ga Newyorčani kličejo vsak dan in ga sprašujejo, ali bi kupil banksyja, ki se je pojavil na njihovi lastnini. Svoje stališče zagovarja z argumentom ohranjanja umetnine. Veliko del je že bilo uničenih ali izbrisanih; uničili so jih ali drugi grafitarji ali ljudje, ki ne marajo grafitov, pravi Keszler, ki verjame, da kupovanje teh del pomaga pri njihovi zaščiti pred poškodovanjem ali uničenjem.

Propad je del življenjskega kroga
Vsi se z njim ne strinjajo. "Mogoče ni mišljeno, da bi bila ta dela rešena," pravi Madrigale, ki je lani kuriral tudi prvo dražbo ulične umetnosti, ki jo je izvedla ameriška dražbena hiša. "Delo se je pojavilo na ulici, ker je umetnikov namen, da ima življenjski krog, torej tudi, da propade, se uniči," dodaja Madrigale.

Tudi polje ulične umetnosti je raznoliko
Z Banksyjem se je trg ulične umetnosti na splošno močno povečal, vrednost del pa narasla. Banksyjev newyorški podvig, ko je umetnik oktobra na ulicah New Yorka ustvaril eno delo na dan, med drugim satirične stripe in jedrnate ponaredke Platonovih citatov, kot del njegove serije Better Out Than In, je žanru priskrbela legitimnost in široko pozornost. "Za veliko ljudi je ta serija predstavljala prvo predstavitev in uvod v razumevanje ulične umetnosti kot umetnosti," pravi Madrigale.

Niso pa vsi umetniki vključeni v ta razcvet ulične umetnosti. Prav zdaj je Jerry Wolkoff, lastnik stavbe 5 Pointz, zapuščene tovarne v Queensu, ki je veljala za svetovno meko grafitarjev, dal pobeliti vse zidove, saj stavbo namerava porušiti in tu zgraditi stanovanjsko sosesko. Umetniki, ki so med drugim tudi s peticijo izrazili željo, da se omenjena zgradba zaščiti kot kulturna dediščina, so uničenje grafitov poimenovali "umor umetnosti", po nekaj dneh pa se je na prebeljenih zidovih pojavil napis: "Lahko poskusiš, ampak ne moreš pobeliti tega mesta."