Žirija, ki ji je predsedoval Jože Hudeček, je o nagrajencu med drugim zapisala, da s svojim radijskim satirikonom Radio Ga Ga navdušuje že skoraj dve desetletji, zadnji dve sezoni pa je tudi glavni protagonist v popularni televizijski oddaji Hri-bar. In kaj novega se Hribarju obeta ob prejetju nagrade? "Sicer ne vem, kaj mi bo nagrada prinesla, ampak bom imel verjetno še manj kolegov in prijateljev," je v izjavi za MMC cinično pripomnil nagrajenec.

Podelitev nagrade, ki jo RTV Slovenija podeljuje v želji, da bi vzpodbudila izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha, je bilo v neposrednem prenosu mogoče spremljati na programu ARS Radia Slovenija, posnetek pa si je bilo mogoče ogledati še na 2. programu TV Slovenija.

Človek velikih sposobnosti
Kot je na podelitvi povedal Jože Hudeček, žirija še zdaleč ni imela lahkega dela, na koncu pa se je enoglasno odločila za enega samega avtorja, ki je po njenem mnenju tisti, ki v današnjem času igra podobno vlogo, kot jo je nekoč Ježek, in tako z duhovitostjo presoja čas, v katerem živimo. Žirija, ki so jo sestavljali še Peter Kolšek, Meri Avsenak Pogačnik, Nina Zagoričnik, Igor Prah, Iztok Tory in Igor Palčič, je svoj izbor pojasnila še z besedami, da je nagrajenec velik imitator, humorist, komik, radijski in televizijski ustvarjalec, medijski improvizator in provokator, izjemna osebnost v slovenskem kulturno-medijskem prostoru. "Je človek z veliko skritimi sposobnostmi, ki jih najbolj učinkovito uporablja pri snovanju svojih radijskih oddaj", so še pojasnili žiranti.

Sedemnajst let Radia Ga Ga
Študent metalurgije je bil od leta 1985 povezovalec programa na slovenskem Radiu, kjer se je, kot sam pravi, specializiral za osmrtnice. V nočnem programu si je nekoč izmislil sogovornika in takoj pritegnil številne poslušalce. Tako so nastale zasnove za prvo radijsko oddajo Radio Ga Ga, ki se je rodila 6. aprila 1989 in vse od takrat že sedemnajsto leto neprekinjeno privablja pred radijske sprejemnike. V oddaji, ki pomeni prelomnico v slovenskem radijskem humorju, je po mnenju žirije Sašo Hribar ustvaril arzenal neponovljivih radijskih likov, ki so zrasli iz njegovega cinično satiričnega duha in zaživeli prek njegove izjemne glasovne mimikrije.

Mojstrovina komičnega tv-moderiranja
Izviren radijski koncept predstavlja tudi nagrajenčeva druga oddaja Moja soseska, ki je na sporedu na Valu 202. V njej preprostega poslušalca postavlja v središče radijskega šova in mu omogočil duhovito, afirmativno predstavitev. Na začetku 90. let se je Hribar predstavil tudi na malih ekranih, kjer je nastopil kot voditelj tedaj priljubljene oddaje Titanik. Danes se predstavlja kot voditelj kompleksnega televizijske oddaje Hri-bar, o katerem je žirija zapisala, da so zlasti tisti deli, ko Sašo povezuje pogovore animiranih politikov, mojstrovina komičnega tv- moderiranja. Kot pojasnjuje Hirbar, z animiranimi gosti kljub nekaterim pritoževanjem nima težav, saj se zaveda, kje je meja legalnega. Prepričan, pa je da bi težave nastopile takoj, ko bi to mejo prestopil.

Treba se je smejati
"O čemer ne moremo govoriti, temu se je treba smejati," so prepričani ustvarjalci podelitve Ježkove nagrade, ki menijo, da je žlahtnost humorja v njegovi družbeni kritičnosti, obči človeškosti, njegovem odzivanju na stanje v družbi in celo več - odraz duhovnega stanja družbe. V goste so zato ob nagrajencu povabili Zorana Predina, ki je izvedel tri skladbe, ki jih na zabavnih prireditvah ni mogoče slišati prav pogosto, Siniša Bukinac je s skupino pantomimikov dodelal glasbene utrinke, ki so jih proizvajali Rožmarinke, saksofonist Blaž Trček, bobnar Tomi Purič, baskitarist Aleš Avbelj, kitarist Jani Moder in pianist Matej Wolf, avtor priredb vseh skladb. Tokratno prireditev je režiral Njegoš Maravič, kot scenarist slovesnosti pa se predstavlja Tomaž Letnar.

Prireditev je povezoval Primož Ekart, ki je med drugim opozoril na norčevanje politikov, ki obračajo plašče po vetru. Opomnil je tudi na rumeni tisk, v katerem vlada privoščljivost brez humorja, svoj domicil pa ima pri frizerjih. Ob tem pa vsakič znova tudi poudaril, da nismo še tako daleč, da bi bil humor naše zadnje orožje, vse skupaj pa so pospremili še pantomimiki. Generalni direktor RTV-ja Anton Guzej je ob napovedi nagrajenca poudaril, da podelitev nagrade med drugim dokazuje, da satira in humor v slovenskem medijskem prostoru zagotovo nista v zatonu, ampak v vzponu.

Vrsta Ježkovih nagrajencev
Nagrado so letos podelili osemnajstič, Hribar pa se je tako pridružil nagrajencem Marjanu Marincu, Bojanu Adamiču, Srečku Golobu, Urbanu Kodru, Iztoku Mlakarju, Mojmirju Sepetu, Ervinu Fritzu, Janiju Kovačiču, Tomažu Pengovu, Pavlu Lužanu, Gojmirju Lešnjaku - Gojcu, Viti Mavrič, Zlatku Šugmanu, Juretu Ivanušiču, Črtu Škodlarju, Nataši Tič Ralijan in Andreju Rozmanu - Rozi.