Slovenski zborovski arhiv, ki so ga uredili na podlagi donacije dr. Mirka Cudermana, je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti odprl 28. januarja v Uršulinskem samostanu. Slovenski zborovski arhiv obsega osebno zbirko dr. Mirka Cudermana in arhiv zbora Consortium musicum, vsebuje pa slovenske posvetne in cerkvene glasbene revije, ki so izhajale v Sloveniji, slovenske oratorije, kantate, maše ter posvetne skladbe slovenskih skladateljev, zbirke večjih vokalnih opusov evropskih skladateljev, zbirke slovenskih pesnikov, iz katerih so slovenski glasbeniki črpali besedila, plošče, kasete in zgoščenke slovenske ter svetovne zborovske glasbe, domače in tuje priročnike ter sodobne skladbe evropskih skladateljev.
Zborovska literatura prvič dostopna javnosti
S tem bo arhiv, ki ga je Cuderman zbiral več kot pol stoletja in je lahko odločilen za nadaljnji razvoj in promocijo področja, prvič dostopen strokovni in zainteresirani javnosti. Za javnost bo arhiv odprt dvakrat tedensko, in sicer ob torkih med 10. in 13. uro ter ob četrtkih med 15. in 18. uro, obisk arhiva pa bo mogoč tudi po dogovoru. Namenjen bo zborovodjem, študentom in drugi strokovni javnosti ter strokovnim srečanjem. V soboto, 2. februarja, JSKD pripravlja tudi dan odprtih vrat, ko bo arhiv odprt med 10. in 13. uro.
Slovenija na svetovnem vrhu zborovskega petja
Z donacijo JSKD prevzema celovito skrb za zbirko in se zavezuje, da jo bo redno dopolnjeval z novimi skladbami in drugo zborovsko literaturo. Kot so še zapisali v JSKD, se Slovenija uvršča v svetovni vrh zborovskega petja.
Dr. Cuderman v vrhu evropskih zborovodij
Dr. Mirko Cuderman je v petdesetih letih aktivnega delovanja na področju ljubiteljske in kasneje poklicne zborovske glasbe dal slovenski glasbeni poustvarjalnosti neizbrisen pečat. Njegovo znanje, glasbeni spomin, energija in muzikalnost ga uvrščajo v vrh evropskih zborovodij.
Njegovo delo se razteza na področja poustvarjalnega, organizacijskega in muzikološkega. V stotinah koncertov, ki jih je zasnoval tako programsko kot umetniško, je na slovenske koncertne odre postavil največja dela domače in svetovne vokalne ter vokalno-instrumentalne glasbene zakladnice. V programih, ki jih je pripravljal, srečamo vrsto prvih izvedb v Ljubljani in prvih izvedb nasploh. Vodil je najvidnejše slovenske zbore, nekatere je tudi ustanovil: zbor ljubljanskih bogoslovcev, zbor ljubljanske stolnice, Consortium musicum, Komorni zbor RTV Slovenija, Slovenski komorni zbor, Slovenski oktet.
Glasbeno društvo Consortium musicum je ustanovil leta 1968 z namenom poustvarjati velika vokalno-instrumentalna dela iz domače in svetovne glasbene zakladnice. Consortium musicum je med zbori nekaj posebnega, saj v štiridesetih letih neprekinjenega delovanja ni nikoli zamenjal ne zborovodja ne programske usmeritve ter ni doživel nobene resne krize, na več kot 400 koncertih pa je izvedel preko 600 različnih skladb, sodeloval s 40 slovitimi dirigentiin profesionalnimi ansambli, predvsem s Slovenskim komornim zborom in Orkestrom slovenske filharmonije, pa tudi drugimi domačimi in tujimi ansambli.