Industrijski oblikovalec Jure Miklavc je nagrado Prešernovega sklada prejel za dosežke na področju industrijskega oblikovanja v zadnjih dveh letih. Posebej pomembno je njegovo delo na področju oblikovanja športne opreme in pripomočkov, kjer izraža konceptualno zrelost, inovativnost in humanistično poslanstvo svojega poklica. Ob tem razume trenutek in spoštuje tradicionalna izhodišča okolja, v katerem deluje in v katero se neprestano vrača. Tako s svojimi vrhunskimi in do najmanjšega detajla celovito oblikovanimi izdelki popolnoma zadovolji končnega uporabnika kakor tudi proizvajalca, je v utemeljitvi zapisal Vladimir Pezdirc. Za svoje oblikovalske projekte je Miklavc prejel številna mednarodna priznanja in nagrade.

Na MMC-ju smo vsem šestim dobitnikov priznanj Prešernovega sklada postavili podobna vprašanja. Jure Miklavc odgovarja:

Zdi se, da ste se "specializirali" za oblikovanje športnih čevljev. Kako vas je ustvarjalna pot zanesla na to področje?

V studiu pokrivamo industrijsko oblikovanje, vizualne komunikacije, zasnovo blagovnih znamk in svetovanje. Področja, na katerih delujemo vsak dan poleg športne obutve, so na primer pohištvo, svetila, različni električni aparati, uporabniški vmesniki, embalaža, celostno podobe, tiskovine, interierji ...

Medijsko smo predvsem izpostavljeni zaradi uspehov pri tekaškem programu Alpine in na to smo ponosni, ker so to v zadnjih letih nekaj najboljšega, kar se proizvaja v našem okolju in trži globalno pod svojo blagovno znamko. Rezultati so posledica dolgoletnega dobrega sodelovanja in združevanja znanja Alpininih strokovnjakov z našim oblikovalskim pristopom.

Kje se še vidite v prihodnosti, oblikovanje česa bi bila "sanjska naloga" za vas?Pravzaprav ni vprašanje "kaj" ampak "kako". Za nas so zanimivi vsi naročniki, ki vlagajo v oblikovanje, iščejo dodano vrednost, imajo vizijo, strategijo in pogum. Lahko se šele odločajo za strateški pristop in v tem primeru gradimo strategijo skupaj. Oblikovalski pristop je za katero koli nalogo enak, različne so zahteve in cilji, zato so rezultati zelo različni.

Ali tudi sami nosite čevlje, pod katere ste se podpisali kot oblikovalec?

Seveda. Vendar to ni najbolj pomembno. Najbolj dragocene povratne informacije se pridobivajo od profesionalnih uporabnikov - tekmovalcev. Te so merilo za razvoj novih izdelkov.

Do zdaj ste dobili že veliko cehovskih priznanj, so občutki pri Prešernovem vendarle malo drugačni?
Vesel sem vsakršnega priznanja. Predvsem zaradi tega, ker vsaj za nekaj časa stroka oblikovanja na ta način opozori na svojo pomembnost.

Menite, da prihaja nagrada v pravem času? Ste tudi sami na dosežek, za katerega ste nagrajeni, najbolj ponosni ali je vrhunec vašega ustvarjanja nekje drugje?

Nagrado sem prejel za projekte zadnjih dveh let. Med njimi je večina projektov za različna podjetja, torej s področja gospodarstva, nekaj obsežnih pa tudi s področja kulture. Težko bi izbral najpomembnejšega. Dejansko so posledica stremljenja studia k večji kakovosti in profesionalnosti projektov. Res sem sicer "vodja" tega studia, vendar oblikovanje vedno nastane v kontekstu sodelovanja - in za dvig kakovosti so zaslužni vsi v studiu. V prihodnosti nameravamo kakovost še dvigniti.

Kaj vam v prvi vrsti pomeni priznanje? Menite, da bo prelomnica v vaši karieri oziroma bo imela kakšen vpliv na vaše ustvarjanje?
Priznanje je prišlo zelo nenačrtovano in je zato še toliko bolj prijetno, vendar osebno delam projekte zaradi izziva oblikovalskega poklica, in ne z namenom, da bi pobiral nagrade.

Letošnja proslava nosi naslov Umetnost umetniku. Kaj Vam daje umetnost? Kateri umetnik pa vas najbolj navdihuje?
Inspiracija za naše projekte prihaja od vsepovsod. Del je gotovo umetnost. Oblikovalci pravzaprav vsrkavamo vse informacije iz življenja in ga zavestno ali podzavestno vgrajujemo v izdelke. Pomemben del oblikovanja je humanizem, torej je človek oz. uporabnik sam inspiracija in merilo.

Vedno znova beremo o mačehovskem odnosu države do kulturnega ustvarjanja. Bi se s tem strinjali? Mislite, da gre za specifiko naše države, ali je to neizbežna usoda kulturnikov v bolj ali manj vsakem okolju?
Sam se bolj osredotočam na umestitev stroke oblikovanja v kontekst države ali gospodarstva. Za naš prostor so značilni oblikovalski presežki, ki pa so vedno posledica posameznih uspešnih pristopov oblikovalcev, studiev ali podjetij. Oblikovanje ni umeščeno v razvojne strategije, razpise ali npr. promocijo države v tujini. Z umestitvijo bi izboljšali prepoznavnost države v tujini in povečali mednarodno konkurenčnost gospodarstva.

Kakšno je po vašem mnenju stanje duha v državi v letu, ko slavimo dvajsetletnico samostojnosti? Kaj lahko stori umetnost za "dvig morale"?
Vlečejo in inspirirajo pozitivni zgledi in presežki. Teh torej potrebujemo več.