Zadnjo različico direktive so 13. februarja v trialogu dorekli Evropski parlament, Svet EU-ja in Evropska komisija. Foto: EPA
Zadnjo različico direktive so 13. februarja v trialogu dorekli Evropski parlament, Svet EU-ja in Evropska komisija. Foto: EPA

Direktivo o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki bo v evropsko zakonodajo vnesla načelo ustreznega in sorazmernega prispevka avtorjem in izvajalcem, naj bi po dveh letih in pol dogovarjanj predvidoma sprejeli konec tega meseca.

Na današnjem srečanju sta glavna izvršna direktorica Združenja evropskih filmskih režiserjev (Fera) Pauline Durand-Vialle in izvršna direktorica Svetovnega združenja avdiovizualnih avtorjev (SAA) Cecile Despringre v uvodu predstavili, kaj avdiovizualnim (AV) avtorjem prinaša zadnja različica direktive. To so 13. februarja v trialogu dorekli Evropski parlament, Svet EU-ja in Evropska komisija.

Načelo ustreznega in sorazmernega prispevka avtorjem in izvajalcem, načelo transparentnosti, po katerem bi avtorji in izvajalci lahko pridobili pregled nad razširjenostjo oziroma uporabo njihovih del, sta navedli kot pomemben korak naprej v primerjavi z obstoječo ureditvijo. To bi bila namreč lahko podlaga za pogajanja o prihodnjih pogodbah in prejemanje pravičnega nadomestila od ustvarjenih prihodkov ter možnost, da prekličejo svoje pravice, če jih producenti, na katere so jih prenesli, ne bi izkoristili.

Dvodnevni posvet gosti Društvo slovenskih režiserjev (DSR) skupaj s scenaristično sekcijo in Zavodom za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (Aipa). Predsednici DSR-ja Urši Menart se zdi koristno, da bi avtorji pridobili podatke o razširjenosti del, ker bi tako imeli boljša pogajalska izhodišča. Foto: MMC RTV SLO
Dvodnevni posvet gosti Društvo slovenskih režiserjev (DSR) skupaj s scenaristično sekcijo in Zavodom za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (Aipa). Predsednici DSR-ja Urši Menart se zdi koristno, da bi avtorji pridobili podatke o razširjenosti del, ker bi tako imeli boljša pogajalska izhodišča. Foto: MMC RTV SLO

Že več let neurejeno kolektivno upravljanje pravic za zasebno reproduciranje
Avtorji in izvajalci ali njihovi zastopniki bodo z novo direktivo lahko zahtevali proporcionalno in pošteno nadomestilo, če bodo ugotovili, da je nadomestilo, ki je že bilo dogovorjeno s pogodbo, nesorazmerno nizko v primerjavi s prihodki, ki jih prinaša koriščenje njihovih del, je povedala Pauline Durand-Vialle.

To dodatno določilo bi sicer lahko bilo tudi past, saj so avtorske pravice po državah različno urejene, meni Cecile Despringre. Ob tem je opozorila, da Slovenija že več let nima urejenega kolektivnega upravljanja pravic za zasebno reproduciranje, torej kopiranje avtorskih del za zasebno rabo. Dodatno določilo je po njenih besedah kompromis, ki ne ponuja nobene rešitve, prav tako nobene ne prepoveduje, ampak omogoča veliko manevrskega prostora.

Cecile Despringre je zato prepričana, da bo na nacionalni ravni sprejetju direktive sledil trd boj za dobro rešitev, v katerem bo treba določiti prioritete in na koncu sprejeti neko odločitev v smislu, kaj je pomembno glede na položaj na nacionalni ravni. Po njenem mnenju bo to v kar nekaj državah priložnost za posodobitev zakonodaje o avtorskih pravicah – po sprejetju direktive bodo namreč države članice imele dve leti časa, da jo vnesejo v nacionalni pravni red.

Načelo transparentnosti naletelo na odpor javnih rtv-hiš
Kot priložnost za siva območja, v katerih so zdaj avtorji in izvajalci, da se o njih začnejo pogajati ne samo na nacionalni ravni, ampak tudi s producenti in platformami, kot je Netflix, pa je direktivo opisal predstavnik Zveze scenaristov Evrope (FSE) Robert Taylor. Direktiva bo po njegovem vrnila moč avtorjem in jim omogočila "kolektivno barantanje" o pravicah, o pravicah pa se bodo lahko pogajali tudi svobodnjaki.

Urši Menart, predsednici Društva slovenskih režiserjev (DSR), se zdi koristno, da bi avtorji pridobili podatke o razširjenosti del, ker bi tako imeli boljša pogajalska izhodišča, pri čemer se čudi, da orodje ali sistem za spremljanje tega v 21. stoletju še ne obstaja. Kot je pojasnila Cecile Despringre, je načelo transparentnosti na ravni EU-ja naletelo na odpor javnih rtv-hiš, pri čemer je pričakovati, da se bo podobno zgodilo tudi na nacionalni ravni, saj kot je dodal Taylor: "Nacionalne rtv-hiše bodo vedno rekle, da nimajo sredstev."