Jože Trontelj je na slovesnosti poudaril vlogo Primoža Trubarja v slovenski zgodovini in razvoju slovenskega jezika, obenem pa se vprašal, kakšen bi bil njegov odziv na dogajanje današnjega časa. Foto: MMC RTV SLO
Jože Trontelj je na slovesnosti poudaril vlogo Primoža Trubarja v slovenski zgodovini in razvoju slovenskega jezika, obenem pa se vprašal, kakšen bi bil njegov odziv na dogajanje današnjega časa. Foto: MMC RTV SLO
Primož Trubar
Trubar (1508-1586) je leta 1550 napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku. Foto: MMC RTV SLO
Jože Toporišič ob dnevu reformacije
S Kozmo Aahačičem v 16. stoletje
Slovesnost na Trubarjevi domačiji

Tak odziv Primoža Trubarja na današnji slovenski evropski trenutek si predstavlja govornik na slovesnosti ob dnevu reformacije na Trubarjevi domačiji na Rašici predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj.

"Predstavljam si tudi, kako tesnobno bi pregledoval seznam tistih, ki obljubljajo, da bodo njegov narod popeljali v lepšo, boljšo prihodnost, če bodo konec leta izvoljeni. Ni težko uganiti, katerega izmed njih bi volivcem odsvetoval," še razmišlja Trontelj. Pojasnil je, da je bil Trubar skupaj s svojim vzornikom Martinom Lutrom "razočaran nad površnostjo najodgovornejših za tedanjo evropsko civilizacijo".

"Vrline, ki so jih pred stoletji zagovarjali ljudje kot Trubar, stojijo še danes. Rečemo jim vrednote, večina ve zanje, le ne spoštuje jih več," je izpostavil Trontelj in opozoril predvsem na naraščajočo potrebo po etiki. Po njegovih besedah smo danes zaradi "zlorab in nespameti v globalni krizi". "Naše edino upanje je, da ponovno prisluhnemo modrosti in upoštevamo etični uspeh. Tega se lahko učimo od mnogih mislecev, tudi Trubarja. Brez dogovora o novem svetovnem redu na etičnih temeljih naša civilizacija nima prihodnosti," je dodal.

Ob tej priložnosti so odprli tudi slikarsko razstavo slikarja Draga Petrovića. Program bodo pomagali soustvarjati tudi profesorji in učenci Glasbene šole Ribnica, oddelka v Velikih Laščah.

Z delovanjem Trubarja, ki so ga, kot je nekoč zapisal Jože Javoršek, določali svetovljanstvo, veselje do življenja in omika, se je začela zavest pomembnosti slovenske kulture in jezika. V tem so začela izhajati zgodovinopisna besedila, teološke in filozofske razprave ter pravna besedila, sčasoma pa se je začelo tudi razglašanje enovitosti pripadnikov slovenstva ne glede na ločujoče deželne meje.

Protestantski pisci so v času reformacije skupaj izdali 50 knjig in poleg formiranja knjižnega jezika in narodne zavesti pripomogli tudi k nastanku slovenskega šolstva in znanosti ter ustanovitvi prve tiskarne v Ljubljani.

Dela, ki so tlakovala pot slovenski književnosti
Prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, Katekizem, je Trubar napisal leta 1550. V svojem življenju je napisal več kot 25 del, Katekizmu je sledil še Abecednik, v katerem se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora. Velja za vodilno osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in eno izmed osrednjih osebnosti slovenske zgodovine, pa tudi začetnika slovenskega knjižnega jezika in slovenske književnosti.

Reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve in nastanka novih cerkva, se je začelo 31. oktobra 1517, ko je katoliški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luter na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992.

Na dan reformacije že tradicionalno prirejajo slovesnost v rojstni vasi Trubarja, tega pomembnega reformatorja etičnega preroda 16. stoletja. Lesenih bajt, kjer se je pred dobrimi štirimi stoletji rodil Trubar, že dolgo ni več, zato pa na njihovem mestu stoji domačija, ki je v teh dneh še posebej obiskana.

Jože Toporišič ob dnevu reformacije
S Kozmo Aahačičem v 16. stoletje
Slovesnost na Trubarjevi domačiji