Gregoričeva in Dekleva sta diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Magistrirala sta na šoli za arhitekturo Architectural Association v Londonu. Dekleva je programski direktor Architectural Association Visiting School Slovenie, Gregoričeva je profesorica za arhitekturo na tehniški univerzi na Dunaju. Od leta 2003 vodita tudi arhitekturni studio Dekleva Gregorič. Foto: Tamás Bujnovszky/Dekleva Gregorič arhitekti
Gregoričeva in Dekleva sta diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Magistrirala sta na šoli za arhitekturo Architectural Association v Londonu. Dekleva je programski direktor Architectural Association Visiting School Slovenie, Gregoričeva je profesorica za arhitekturo na tehniški univerzi na Dunaju. Od leta 2003 vodita tudi arhitekturni studio Dekleva Gregorič. Foto: Tamás Bujnovszky/Dekleva Gregorič arhitekti

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) so predstavili kustosa slovenske predstavitve na 15. arhitekturnem bienalu v Benetkah, ki bo potekal med 28. majem in 27. novembrom prihodnje leto. Komisar slovenske predstavitve na bienalu in direktor MAO-ja Matevž Čelik je izbral Tino Gregorič in Aljošo Deklevo, ki delujeta v arhitekturnem biroju Dekleva Gregorič arhitekti. Kot je pojasnil, se je zanju odločil zaradi njunega širokega družbenega angažmaja pri pristopanju k arhitekturi.
Kako razumemo pojme, kot sta dom in bivanje
V sklopu svojega arhitekturnega biroja Dekleva Gregorič arhitekti sta se v zadnjih 15 letih veliko ukvarjala s pojmoma bivanja in stanovanjske arhitekture ter na inovativen način razvijala nove koncepte organizacije bivanjskih prostorov v omejenih pogojih. Za bienale sta zasnovala koncept bivanjske strukture, ki bo v času bienala delovala kot platforma za raziskovanje pojmov, kot sta dom in bivanje, naslovila sta ga Dom v Arzenalu.
Med individualnim in kolektivnim
Kot je pojasnil Dekleva, se bosta z Gregoričevo pri slovenski predstavitvi osredotočila na strukture za bivanje, ki sta jih začela raziskovati pred 15 leti med študijem v Londonu. Tedaj sta spremljala, kako družbene spremembe vplivajo na organizacijo kolektivne stanovanjske gradnje, za bienale pa bosta polje raziskovanja premaknila na mejo med individualnim in kolektivnim. Prostorska instalacija bo postavljena v Arzenalu, k sodelovanju pa bosta povabila vrsto arhitektov, arhitekturnih in oblikovalskih kritikov ter aktivistov iz različnih kulturnih ozadij, da naselijo instalacijo in delijo svoje znanje in izkušnje.
Bivanjske strukture predstavljajo naše prevladujoče okolje. Že od začetka človeštva gradijo naše svetove in izpolnjujejo osnove človeške eksistence. Vendar pa bi moral biti njihov cilj več kot le zagotavljanje obstoja. V času poudarjene in razširjene mobilnosti današnje informacijsko naravnane družbe pojem dom po njegovih besedah ponovno potrebuje premislek: kaj ga opredeljuje danes, ko je lahko vsakdo ves čas povsod povezan z vsemi; je dom tam, kjer je knjižnica, ali je knjižnica tam, kjer je dom.
Letošnji bienale o frontnih črtah sodobne arhitekture
Kustos bienala, čilski arhitekt Alejandro Aravena, je prihodnjo mednarodno arhitekturno razstavo v Benetkah naslovil Reporting from the Front. Sodelujoče vabi, da raziščejo, kje in kako potekajo frontne črte sodobne arhitekture. Te Aravena razume kot meje mogočega, na razstavi pa si želi poročil o bitkah, ki jih bijejo arhitekti za dosego večje kakovosti življenja.
Kot je pojasnil Čelik, morajo sodelujoče države imenovati svoje komisarje, ki skupaj z izbranim kustosom sodelujejo pri vsakokratni izdaji bienala. Ta zahteva ustanove Beneški bienale je novost. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar ga je za komisarja naslednjih dveh izdaj imenovala na začetku jeseni. Kot je še povedal, imajo razstavljavci za predstavitev Slovenije na bienalu na voljo 70.000 evrov.