Sergio Fusetti je že vrsto leto glavni restavrator v baziliki sv. Frančiška v Assisiju; kategorično zagotavlja, da ga je italijanski tisk po krivem obtožil uničevanja tamkajšnjih fresk. "Afera sploh ne obstaja. Redno opravljamo testiranja in vzdržavalna dela, odstranjujemo prah, ki se nalaga na freskah. Nikoli nismo ničesar naredili brez odobritve nadrejenih, kar je za nas ministrstvo za kulturo," je izjavil za britanski Guardian. "Tukaj delam že 40 let. Zjutraj prihajam in grem šele zvečer; to je moj drugi dom," pravi Fusetti, ki je menda "malce jezen" zaradi obtožb na račun del v kapelici sv. Nikolaja.

Druga plat zgodbe
Restavrator (in profesor na univerzi v Urbinu) Bruno Zanardi je po drugi strani prepričan, da že z golim očesom vidi precejšnje razlike na umetninah v kapelici, kjer so doma dela Giotta, enega od glavnih predhodnikov renesančne umetnosti, ter njegovih sodobnikov Simoneja Martinija in Pietra Lorenzettija.

"Na prizorišču sem bil v letu 2011 in takrat sem dobil vtis, da delajo dobro, da so freske v rokah sposobnega in izkušenega restavratorja. Potem pa sem se pred nekaj meseci vrnil s svojimi študenti in našel nekaj čisto drugega," je Zanardi razložil za časnik La Reppublica. Barve se mu zdaj zdijo nenaravne, pravi, vidi pa tudi dodatke na dekorativnih elementih fresk. "Ne gre samo za osnovno vzdrževanje, kar bi bilo rahlo brisanje s čopičem."

Zanardi opozarja, da so na freski Device Marije, ki se onesvesti pod križem, vidne barvne spremembe, še posebej, kar se tiče kontrasta med svetlobo in temo. Martinijevi svetniki iz 14. stoletja so videti silno dvodimenzionalni in oropani detajlov, pravi, na osrednji freski pa je izginila zgornja plast.

Zakaj se ni torej še nihče pritožil?
Fusetti se brani, da je kapela odprta za javnost, pa tudi več ministrov za kulturo jo je že obiskalo - pa za zdaj ni slišal še nobenih kritik na svoj račun. Fusetti je na čelu restavratorskih del že od leta 1997, ko se je na cerkev v potresu zrušilo tisoč ton materiala. "Bil sem zadnji restavrator tam po potresu. Na kocko sem postavil svoje življenje," opozarja danes.

Po letih mučnega zlaganja bazilike v približek prejšnji podobi so strokovnjaki trenutek zmagoslavja dočakali leta 2012 - takrat so namreč našli Giottov podpis, kar je precej pripomoglo k rekonstruiranju umetnikovega življenjepisa.