O kulturno-umetnostni vzgoji se v javnosti ne govori prav pogosto. V šolah je denarja in časa za obiske kulturno-umetniških prireditev vedno premalo ,enako v kulturnih institucijah. Izobraževalni sistemi srečevanju otrok in mladih z umetnostjo posvečajo malo časa, zato je ta dejavnost običajno prepuščena zanimanju in volji posameznih profesorjev in kulturnih koordinatorjev, doma pa odvisna od naklonjenosti do umetniških prireditev znotraj družine.
Neodgovorjena ostajajo tudi vprašanja, kakšen vpliv umetnost sploh ima na razvoj mladih. Pogosto se ustavimo ob zasilnem odgovoru, da teh učinkov ni mogoče meriti. Zato so še toliko pomembnejše raziskave, ki poskušajo detektirati pozitivne učinke umetniških izkušenj za mlade.
Kakšne učinke lahko prinese umetniška izkušnja?
Revija Education Week poroča o raziskavi skupine ameriških raziskovalcev, ki so se lotili študije, kakšne učinke lahko prinese izpostavljenost vizualni in gledališki umetnosti. V "muzejski študiji" je sodelovalo okoli enajst tisoč dijakov in študentov, v "gledališki" 700 študentov. V prvi raziskavi je polovica mladih obiskala Crystal Bridges Muzej ameriške umetnosti, v drugi pa so si ogledali dve gledališki predstavi, Hamleta in Božično pesem.
V obeh primerih je polovica mladih služila kot kontrolna skupina. Ti niso odšli v muzej ali v gledališče, učinke te izkušnje so tako merili v primerjavi med obema skupinama. Pri tem sta bili obe skupini v povprečju izenačeni po svojem kulturnem ozadju, izobrazbi in zanimanjih, da bi izključili že obstoječe razlike med njimi.
Napredek je opazen tako pri zanimanju kot vrednotah
Skupini, ki sta se udeležili umetniških programov, sta pokazali višje znanje o umetnosti ter povečano zanimanje za umetnost. Izkušnja je vplivala tudi na njihove vrednote. V preverjanju sta izkazali več tolerantnosti in empatije. Skozi umetnost so povečali zavedanje obstoja različnosti ljudi in idej, kar je pripomoglo k temu, da razlike sprejemajo in cenijo tudi sicer v življenju. Izkušnja umetniških dogodkov je spodbudila kritično mišljenje, opazovanje umetniškega dela pa je mlade naučila natančnejšega in pozornejšega opazovanja sveta okoli njih.
Miselna širina, odprtost in kritično mišljenje
Izkazalo se je, da so mladi, ki so obiskali muzej ali gledališče, na vseh preverjanih področjih pokazali viden napredek. Omenjena področja so preverjali na podlagi drugih študij, ki kulturno udejstvovanje povezujejo predvsem z večjim zanimanjem za umetnost, odprtostjo do različnih idej, miselno širino, večjo sposobnostjo kritičnega mišljenja ter razvojem vrednot.
Pri pregledovanju morebitnih vplivov se niso osredotočili na rezultate matematičnih ali jezikovnih testov, saj raziskave kažejo, da umetniško udejstvovanje na uspešnost na drugih izobraževalnih področjih nimajo večjega vpliva. Kljub temu pa ne gre zanikati odlik, ki jih je umetnost zmožna spodbujati in ki so pomembne tako za delovno uspešnost kot za življenje sploh.
Morda je težko natančno definirati dobrobiti umetniške vzgoje, a številne raziskave in izkušnje številnih posameznikov nedvomno potrjujejo, da te so pomembne. Zato je, morda v aktualnih časih varčevanja, ko se osti marsikdaj grobo usmerijo tudi proti umetnosti kot proračunski porabnici, toliko tehtneje se malce ustaviti in pozorneje premisliti, ali nam ne manjka prav teh lastnosti, ki jih umetniška izkušnja lahko spodbudi.