Včasih pomislimo, da je bilo vse vendar že izrečeno in zapisano … Pa je bilo res? Smo danes ujeti ali svobodni? S temi vprašanji se posredno ali neposredno ukvarjajo Abdellatif Laâbi, Ivan Minatti, Jakob J. Kenda, Ana Marwan in Tjaša Mislej.

Jemlji življenju / a ga ne izčrpaj

Maroško-francoski književnik Abdellatif Laâbi (1942) je že zgodaj pokazal nagnjenje do delovanja na kulturnem področju. Kot študent je bil eden izmed ustanoviteljev Maroškega univerzitetnega gledališča, v katerem so med drugim uprizarjali Brechtova in Arrabalova dela. Na nacionalnem radiu je urejal dve literarni oddaji, leta 1966 pa je s skupino pesnikov in slikarjev ustanovil revijo Souffles. Revijo so leta 1972 prepovedali, Laâbija pa aretirali, mučili in nato obsodili na deset let zapora. Po mednarodnem posredovanju so ga leta 1980 osvobodili in po petih letih je zapustil Maroko in se nastanil v okolici Pariza. Laâbijeva poezija, kot pravi avtorica spremne besede k eni izmed njegovih zbirk Françoise Ascal, "je živa, ganljiva, sega neposredno v bistveno, ničesar se ne boji in poigrava se z estetskimi slogi". Je hkrati jezna in mila, uporniška in sočutna. V njej je tako humor kot samoposmeh, na primer v ciklu Male stvari, ki ga je v Literarnem nokturnu ob mednarodnem dnevu frankofonije v prevodu Žive Čebulj interpretirala Ajda Kostevc.

Sorodna novica Poklon 100. obletnici rojstva Ivana Minattija s ponatisom antologije Nekoga moraš imeti rad

Nekoga moraš imeti rad, / pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen …

Ob dnevu poezije je bil v središču Literarnega večera pesnik in prevajalec Ivan Minatti. Tudi zato, ker smo dan pozneje, 22. marca, zaznamovali 100. obletnico njegovega rojstva. Minatti je bil izrazit in samosvoj lirik, njegova intimistična poezija je osvojila velik krog bralcev, pesem Nekoga moraš imeti rad, ki je leta 1963 izšla v avtorjevi zbirki z enakim naslovom, pa je tako rekoč ponarodela. Izbor pesmi za oddajo je leta 2004 pripravil avtor sam, ki v oddaji spregovori tudi o svojem ustvarjanju, njegove pesmi pa sta takrat interpretirala Slavko Cerjak in Boris Ostan.

Cene nočitev v Oslu, tudi v hostlu, so morilske. Življenje pod milim nebom pa je Norvežanom tako ljubo, da celo v glavnem mestu šotoriš za manj kot v marsikateri drugi evropski metropoli.

Sorodna novica Transverzala: 1200 km dolga pot, ki vsakomur vzame voljo do prepirov

Jakob J. Kenda je leta 2019 prejel nagrado za najboljši prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu, in sicer za delo Apalaška pot. Leta 2020 je izdal še potopisni roman Transverzala. Njegov naslednji projekt pa se osredotoča na Evropo, in sicer prek niza od enega do nekaj tednov trajajočih pohodov, ki jih je avtor skupaj s prijatelji iz različnih evropskih dežel prehodil v zadnjih letih: med drugim po Škotski, Portugalski, Franciji, Švici, Italiji, Norveški in drugod. Prva knjiga eposa o Evropi bo izšla predvidoma v septembru, za oddajo Spomini, pisma in potopisi pa smo izbrali zapis z njegove poti po Norveški z naslovom Ekeberg, ki ga interpretira Gaber K. Trseglav.

"Sem pač mnenja, da sodijo nekatere stvari v tišino dveh. Tišina dveh se oriše z znaki, ki kažejo na neizgovorljivo. Znakov naj bo malo, da ne bodo po nesreči izgovorili česa napačnega, česa izgovorljivega." (Rita v romanu Zabubljena Ane Marwan)

Sorodna novica Ana Marwan: Zabubljena

Presenetljive izrazne možnosti, metafore, večpomenskosti, celo razgradnja jezika, vse to so značilnosti pisave slovenske in avstrijske pisateljice Ane Marwan, ki je v petih letih z romanoma Lipitsch in Zabubljena ter s kratko zgodbo Krota prepričala kritike obeh držav. Med drugim je v Avstriji prejela nagrado Ingeborg Bachmann, v Sloveniji pa nagrado kritiško sito. Njen Literarni portret je pripravila Miša Gams, odlomke iz njenih del pa interpretira Saša Mihelčič.

Pri nas dobite vse, kar si želite, kar bi si lahko želeli in kar bi bilo bolje, če si ne bi.

Niz literarnih večerov ob letošnjem maturitetnem eseju na programu Ars končuje dramsko besedilo Tjaše Mislej Naše skladišče. Naslov tematskega sklopa Ujeti ali svobodni nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je več kot očitna. Literarni večer je pripravil Nejc Rožman Ivančič, profesor slovenščine na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana. Odlomke interpretirata Barbara Cerar in Gaja Filač.