Do ugotovitve sta prišla Hans Kaufmann in Rita Wildegans, ki sta deset let pregledovala policijske zapise in se ukvarjala s podrobnostmi dogodka. Ob uveljavljeno različico zgodbe, da si je nizozemski postimpresionist z britvico odrezal del ušesa po sporu z Gauginom leta 1888, nato pa ga prinesel k prostitutki in jo prosil, da pazi nanj, postavljata avtorja knjige drugačen pogled na potek dogodkov.
Prepričana sta, da je slikarju uho poškodoval njegov dobri prijatelj Paul Gauguin, s katerim sta se po pijančevanju sprla zaradi prostitutke Rachel in drugačnih pogledov na umetnost. Uho mu je po vsej verjetnosti odsekal z mečem, prijatelja pa sta se nato dogovorila, da zamolčita, kaj se je dejansko zgodilo.
Prijatelja skleneta pakt
Svoje domneve sta umetnostna zgodovinarja zapisala v knjigi Van Goghovo uho: Paul Gauguin in dogovor o molku. Med slikarjema, ki ju danes štejemo med veliko četverico postimpresionistov, se je spletlo veliko, čeprav nenavadno prijateljstvo. Van Gogh je Gaugina leta 1888 prepričal, da se mu pridruži v Arlesu, kjer sta skupaj prebivala v slavni rumeni hiši. Slikarja sta v provansalskem mestu skupaj preživela jesen, prijateljstvo pa so začeli rušiti posamezni prepiri, ki so doživeli vrhunec malo pred božičem. Van Gogh je postal vse bolj nasilen, dodatno pa ga je strlo, ko mu je Gauguin povedal, da se za vedno poslavlja.
Do končnega obračuna med umetnikoma, naj bi bil po Kaufmannovih besedah prišlo kakih 300 metrov od rumene hiše. "Morda ga je Vincent napadel, Gauguin se je skušal obraniti in se rešiti tega 'norca' , dvignil meč, se približal Vincentu in mu tako odrezal levo uho."
Vincentovo nerazumljivo mrmranje
Dan po dogodku sta oba možakarja policiji povedala, kaj se je zgodilo. Gauguin je izjavil, da si je Vincent sam zadal poškodbo in da je slikarja videl, kako blodi po ulicah z britvico v roki. Van Gogh pa naj bi precej nerazumljivo mrmral, pri tem pa ni krivdo zvrnil niti nase niti na prijatelja. Kot naj bi pokazale raziskave nemških strokovnjakov, je Gauguin trdil, da je videl dogodke, ki jih ni mogel, prav tako pa njihov potek opisoval vedno drugače.
Vsak svojo pot
Slikarja se nikoli več nista srečala. Gauguin se je vrnil v Pariz in nato odpotoval na Tahiti, van Gogha pa so zaprli v psihiatrično bolnišnico, od koder je odšel v vas Auvers-sur-Oise blizu Pariza. Po nenavadnem zadnjem ustvarjalnem izbruhu, v katerem je v 70 dneh naslikal 70 slik, se je van Gogh 27. julija 1889 ustrelil in umrl dva dni pozneje, star 37 let.
Stroka dvomi o novi teoriji
Čeprav strokovnjaki v Van Goghovem muzeju vztrajajo pri uveljavljeni teoriji, Kaufmann pravi, da je mogoče namige o prepiru in Gauguinovem mečevanju najti v Vincentovih pismih bratu Theu. In zakaj bi van Gogh lagal za prijatelja? Kaufmann meni, da je upal, da bo s tem prepričal Gauguina, da ne odpotuje. A kuratorke van Goghove razstave v baselskem Kunstmuseumu Nine Zimmer nova teorija vendarle ne prepriča. "Mogoče imata prav. Ampak skoraj vsaka teorija je mogoča, saj je ohranjenih tako malo dokazov," pravi.
M. K. (delno po Independentu in Guardianu)
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje