28. marca so v Šanghaju odprli Long Museum West Bund, ki se razprostira na 33.000 kvadratnih metrih, od tega je 16.000 razstavnih površin. Osupljivo stavbo z enkratnim razgledom na reko Huangpu je oblikoval Liu Jičun iz arhitekturnega biroja Atelier Deshaus, poroča CNN.

Muzej skupaj s pred dvema letoma odprtim sestrskim muzejem Long Museum Pudong tvori Long Museum, ki je v lasti svetovno priznanih zbirateljev umetnin, milijarderjev Liu Jičiana in njegove žene Vang Vei. Muzej je največja zasebna zbirateljska institucija na Kitajskem, muzejska zbirka, polna tako sodobnih kot starih del, pa spada med najbogatejše na svetu.

Omenjeni muzej je le ena od uspešnih zgodb, ki jih je Kitajska v zadnjih letih spisala na področju kulture. Kot opažajo strokovnjaki za muzeje, pa se je Kitajska (uspešno) usmerila predvsem v gradnjo novih muzejev, spopada pa se z dvema težavama: prva je povezana s postavitvijo kakovostnih razstav, druga pa z iskanjem občinstva, ki muzeje obiskuje. Glede obeh velja, da je Kitajska šele na začetku: kakovost razstav je pogosto vprašljiva, še bolj pereča težava pa je, da obiskovalcev ni oziroma jih je premalo.

"Kitajska namerava še povečati število muzejev glede na število prebivalcev na primerljivo mednarodno raven. Kratkoročni cilj je en muzej na 250.000 prebivalcev," pravi Jeffrey Johnson, ki se na univerzi Columbia ukvarja s Kitajsko. Johnson to agresivno širjenje kulturnih institucij imenuje "muzejifikacija" (museumification): gre za agresiven načrt pospešitve razvoj kulturne sfere. Za primerjavo: v Veliki Britaniji je leta 2011 veljalo, da ima 3,12 muzeja na 100.000 prebivalcev, pri čemer pa je dejstvo, da so do te številke prišli v več kot sto letih.

Vse več zasebnih muzejev in galerij
Eden od razlogov, da je Kitajska že predčasno uresničila cilj, zastavljen na kongresu leta 2010, je tudi ta, da poleg državnih muzejev raste tudi število zasebnih muzejev in muzejev v lasti različnih podjetij. "Kakovostne muzeje najdemo po vsej Kitajski, tudi v oddaljenih predelih," pravi Clare Jacobsom, avtorica knjige Novi muzeji na Kitajskem. "Če je sredi ničesar na severu Kitajske arheološko najdišče, potem boste tam zgradili muzej, da ga zaščitite."

Ob tem navaja tudi primer Ordosa v Mongoliji, kjer nastaja novo mesto. V njem sta že zdaj dva muzeja, ki sta pri prostorskem načrtovanju mesta ključni točki: podobno kot na Zahodu uporabljajo cerkve ali mestne hiše.

Pod vse več načrtov se podpisuje arhitekturna elita
Jacobsonova je navdušena na arhitekturnim vidikom novih muzejev, saj so številni po njenem mnenju pravi biseri. Med njimi našteva muzej ročno izdelanega papirja blizu meje z Burmo in muzej Datong Art Musuem v provinci Šanši, za katerega je načrte izdelal slavni britanski arhitekt Norman Foster. Ob tem pa ugotavlja, da boljše razstave in na splošno delovanje prej kot državne odlikujejo zasebne muzeje.

"Vlada je še vedno v procesu oblikovanja sistema za podporo muzejem," pravi Li Ju, namestnik direktorja državnega muzeja Power Station of Art, ki se razprostira na kar 41.000 kvadratnih metrih površine, pogosto pa ga, ker je tudi ta "predelana" nekdanja elektrarna, primerjajo s Tate Modernom v Londonu. A drugače od londonskega muzeja, ki ima letne prihodke v višini 158 milijonov funtov, lani pa ga je obiskalo skoraj pet milijonov obiskovalcev, ima kitajski muzej drugačno zgodbo: nima lastne zbirke, za delovanje pa ima letno na voljo le 3,2 milijona dolarjev. Lani ga je obiskalo "le" 380.000 obiskovalcev. A v muzeju, ki je vrata odprl pred dvema letoma, se zavedajo, da se kultura obiskovanja muzejev na Kitajskem šele prebuja.

Vse več študijev, povezanih s kulturo
Kot ugotavlja Jacobsenova, Kitajski v tem hipu primanjkuje tudi izšolanih kustosov, raziskovalcev in direktorjev muzejev, kar pa se bo v prihodnjih letih gotovo hitro spremenilo. "Povečuje se število univerzitetnih programov, povezanih z muzeji in kuratorstvom, hkrati pa se na izobraževanja v tujino odpravlja tudi vse več kitajskih študentov," pravi Jacobsenova.