Občina je letno za Prešernovo in Finžgarjevo rojstno hišo namenjala od 15.000 do 18.000 evrov, letos pa je ta proračun za 20 odstotkov nižji in znaša okrog 12.000 evrov. "To je minimalno, kar potrebujemo za programske in materialne stroške. Je pa kar umetnost delati dobre programe s tako nizkim, klavrnim proračunom," je izpostavila direktorica Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Maja Zupan in dodala, da si bodo več sredstev skušali priboriti na trgu s ponudbo novih pedagoških vsebin.

Zavod je aneks k prvotni štiriletni pogodbi iz leta 2010 o upravljanju Prešernove in Finžgarjeve rojstne hiše sklenil pretekli teden in tako obe hiši še za prihodnja štiri leta prejel v upravljanje. Še pred iztekom prvotne upravljavske pogodbe je pripravil program za nadaljnje štiriletno obdobje, saj si želi še naprej upravljati spominski hiši, ki sta v državni lasti. Prav tako si v zavodu želijo, da bi prejeli boljše pogoje od tistih iz prvotne pogodbe. "Leta 2010 je bila gospodarska situacija zagotovo drugačna in tudi financiranje s strani občine mnogo lažje," je dejala Maja Zupan.
Z Zdravljico do večjega obiska muzejev
Dogovarjajo se tudi z vsemi gorenjskimi muzeji, da bi ministrstvu za kulturo predlagali v času dnevov evropske kulturne dediščine izvedbo tedna Zdravljice, saj letos mineva 170 let od te Prešernove pesnitve. Zupanova verjame, da bi bila to dobrodošla dodatna vsebina za muzeje, obenem pa si želi, da bi se Slovenci vendarle "otresli fame, da muzeji niso za preživljanje prostega časa". Sama se trudi ljudi spodbujati, da muzejske hiše obiskujejo tudi v svojem prostem času, saj so tam bogate kulturne vsebine, ki krepijo zavedanje o slovenstvu.
Minimalna sredstva za dolg spisek vzdrževalnih del
Želeli bi si tudi, da bi država zagotovila boljše pogoje pri skrbi za Prešernovo in Finžgarjevo rojstno hišo. Z aneksom jim je sicer uspelo pridobiti 10.000 evrov letno za najnujnejša investicijsko-vzdrževalna dela. Ta bodo zdaj vendarle tekla nekoliko lažje, čeprav se je na njihove posamične prošnje država odzivala že v prejšnjih letih in vsako leto pomagala z 10.000-20.000 evri za projekte, kot so bili obnova strehe in sanacija kmečke peči ter sanitarij v Prešernovi hiši.
Zagotovljena sredstva so po aneksu minimalna, opozarja Zupanova, ki ima že pripravljen dolg spisek vseh potrebnih investicijsko-vzdrževalnih del. Ob Finžgarjevi hiši v Doslovčah je potrebna sanacija kozolca, ob Prešernovi hiši pa bo treba obnoviti okolico in vrt, ki sta v zelo slabem stanju.
V prihodnje jih čaka tudi sanacija kletnih prostorov, saj pod hišo teče podtalnica in povzroča težave z vlago. Treba bo postaviti prioritete, poudarja Zupanova, z zavodom za varstvo kulturne dediščine pa se že dogovarjajo o tem, kaj bi bilo najnujnejše postoriti še letos.