Znanstveniki so piktografske prizore, ki so se skrivali pod plastjo mavca in krede, odkrili s tehnologijo t. i. hiperspektralne upodobitve. Izsledke so objavili v najnovejši številki zbornika Journal of Archaeological Science: Reports.

Kronike Miztekov
Kodeksi predkolumbovskih civilizacij so eni izmed najpomembnejših - in redkih - ostalin iz prvih poglavij mehiške zgodovine. Codex Selden, ki je znan tudi kot Codex Añute, datira približno v leto 1560 in je eno izmed manj kot dvajsetih besedil, ki so preživeli iz predkolonialnih in zgodnjih kolonialnih časov današnje Mehike. Samo pet od teh rokopisov sodi v obdobje Miztekov, ki so živeli na območju, ki je danes mehiška zvezna država Oaxaca. Kodeksi se naslanjajo na kompleksen simbol slik, simbolov in barv, vsebinsko pa so predvsem kronike, ki popisujejo stoletja bojev med vladajočimi dinastijami, njihovo genealogijo in nastanek starodavnih mest. Ta besedila so tako najzanesljivejši vir informacij, kar jih imamo o zgodovini in kulturi začetkov Mehike.

Dragocene materiale je bilo treba "reciklirati"
Že od petdesetih let prejšnjega stoletja je v znanstvenih krogih veljala teorija, da je Seldenov kodeks (ime ima po britanskem pravniku iz 17. stoletja) v resnici palimpsest: starejši dokument, ki so ga prekrili in na novo popisali z besedilom, ki je danes vidno. Gre za pet metrov dolg zvitek jelenove kože, ki so ga premazali z bazo iz mavca in krede ter ga prepogibali, dokler ni nastala "knjižica" na 20 straneh.

Potem ko so v petdesetih po nesreči eno stran opraskali in pod zgornjo plastjo opazili še eno, je bil rokopis podvržen seriji invazivnih testiranj.

Počakati je bilo treba napredek znanosti
Že v petdesetih je moral zaradi takih ugibanj rokopis pretrpeti serijo invazivnih testiranj. A do pred kratkim preprosto ni bilo tehnologije, ki bi lahko na neinvaziven način razkrila prebarvano besedilo. Organske barve, s katerimi so staroselci slikali svoje pisane podobe, ne absorbirajo rentgenskih žarkov, kar izključi možnost preučevanja s pomočjo rentgenskih slik. "Po štirih ali petih letih nam je uspelo dokumentirati cel kup podob, ne da bi pri tem poškodovali ta skrajno dragoceni rokopis. Potrdimo lahko, da je Seldenov kodeks v resnici palimpsest," je potrdil Ludo Snijders z Univerze v Leidnu, eden izmed avtorjev študije. To je prvi zgodnji mehiški kodeks, ki je potrjeno tudi palimpsest.

"Zanimivo je to, da se do zdaj odkrito ne ujema z drugimi zgodnjimi rokopisi Miztekov, ki jih poznamo. Genealogija, ki jo razbiramo, je unikatna, in morda se bo izkazala za izjemno dragoceno pri interpretaciji arheoloških ostankov z juga Mehike," ugotavlja Snijders.

Kdo je skrivnostni vladar?
Na nekaterih straneh se da razbrati tudi po dvajset zaporednih piktogramov ljudi, ki sedijo ali stojijo, vsi obrnjeni v isto smer. Podobne kompozicije najdemo tudi v drugih rokopisih Miztekov, kjer upodabljajo kralja in njegov dvor. Toda dotično besedilo je malo drugačno: zdi se, da so upodobljeni tako moški kot ženske, zato ni več samoumevno, da gre res za kraljevi dvor.

Prav tako so razbrali lik prominentnega posameznika, ki se v dokumentu pojavi večkrat; predstavlja ga simbol, sestavljen iz zvite vrvi in rezila. Ime je podobno simbolu, ki ga znanstveniki že poznajo od prej, iz Bodleyjevega kodeksa in iz kodeksa Zouche-Nuttall. Tisti vladar je pomemben prednik dveh vladajočih rodbin, ki sta povezani z arheološkima najdiščema Zaachila in Teozacualco v Mehiki. Za zdaj sicer še ne morejo potrditi, da gre za isto osebo.

Iz dokumenta so do zdaj razbrali še upodobitve ljudi s palicami in sulicami, rdečelase ženske ter ženske z naglavnim okrasjem in krajevne oznake za reke. Besedila sicer še niso rekonstruirali v celoti.