"V študiji smo želeli preveriti, ali so mogoči prihranki, če bi kolektivne organizacije izdajale enoten račun. Ta ne pomeni samo zmanjšanja stroškov zaradi manjšega obsega tiskanja, temveč tudi zaradi vseh drugih povezanih procesov, kot so nadzor, knjiženje ter predvsem pravni stroški," je ob robu okrogle mize Sindikalne konference glasbenikov Glosa in Slovenskega tiskovne agencije profesor z Ekonomske fakultete Marko Hočevar.

V Sloveniji deluje pet kolektivnih organizacij: Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (SAZAS), Združenje avtorjev in nosilcev malih in drugih avtorskih pravic Slovenije – Društvo ZAMP, Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije – Zavod IPF, Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja - SAZOR GIZ in Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije – Zavod AIPA. Dve od njih že sodelujeta - ZAMP in SAZOR, sicer pa organizacije izdajajo fakture ločeno.

Nepripravljenost kolektivnih organizacij na sodelovanje
Ob tem je Hočevar dodal, da ga je ob pripravi presenetila nepripravljenost kolektivnih organizacij na sodelovanje, saj si je, glede na potencialne prihranke, to "teoretično zelo težko predstavljati".

Imetniki avtorskih in sorodnih pravic bi z uvedbo namreč prejeli več sredstev, to pa je "tudi smisel obstoja kolektivnih organizacij". Ob tem je Hočevar še poudaril, da bi morali pobudo za uvedbo enotne položnice prevzeti imetniki pravic.

Na okrogli mizi, pred katero je primer sistema enotne položnice predstavil še direktor nizozemske kolektivne organizacije Sena Markus Bos, so sicer sodelovali direktorica URSIL (Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino) Vesna Stanković Juričić, strokovna svetovalka na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Sabina Rupert, član poslovodstva Združenja operaterjev digitalnih televizijskih storitev Jože Zrimšek ter predstavniki kolektivnih organizacij - z IPF Gregor Štibernik in Boštjan Menart, s Sazasa Tomaž Grubar in z ZAMP Tone Frelih.

Stanković Juričićeva je pojasnila, da pospešeno iščejo načine, kako bi uredili to področje. Rupertova pa ob tem poudarja, da medtem ko pobude za uvedbo resda obstajajo, nikakor ne pride do zagona projekta. "Če ne gre drugače, bi moral regulator udariti po mizi in v zakonu določiti uvedbo," je poudarila.

S tem se je strinjal tudi Zrimšek, ki ga je presenetil podatek, da organizacije za operativne stroške, glede na izsledke študije, v povprečju porabijo od 50 do 60 odstotkov vseh prihodkov.

Do študije pa je bil kritičen Frelih, ki meni, da so bili izvajalci popolnoma nepripravljeni, ko so prišli na njegovo organizacijo. Ob tem na očitke, da ne zmorejo sodelovanja, odgovarja, da se znajo dogovoriti, če imajo skupni interes. "Ta hip ga še nimamo," je dejal.