Le Corbusierjev pariški Cite de Refuge polvojaške mednarodne organizacije na verski in dobrodelni osnovi, imenovane Rešilna vojska. Foto: EPA
Le Corbusierjev pariški Cite de Refuge polvojaške mednarodne organizacije na verski in dobrodelni osnovi, imenovane Rešilna vojska. Foto: EPA
Le Corbusier
Med na Unescov seznam uvrščenimi stavbami je tudi Le Corbusierjev Narodni muzej zahodne umetnosti v Tokiu. Foto: AP

Pred dobrim tednom dni se je v Carigradu začelo zasedanje Odbora za svetovno dediščino, na katerem razpravljajo o novih vpisih na seznam. Tokrat je govora o 29 lokacijah, med katerimi jih je devet naravne in 16 kulturne dediščine ter pet takih, kjer se prepletata naravna in kulturna dediščina.

Na tokratnem zasedanju so obravnavali tudi dosje za vpis skupine del arhitekta Le Corbusierja, ki povezuje lokacije v Argentini, Belgiji, Franciji, Nemčiji, Švici, Indiji in na Japonskem. Pripravljavci so Le Corbusierjev dosje tokrat dopolnili in tako mu je komite, ki je predlagani dosje ovrednotil, za razliko od neuspešnih prijav v letih 2009 in 2011 namenil zelo visoko oceno.

Izum novega arhitekturnega jezika
Arhitektova dela so ob umestitvi na seznam označili za "dokaz priznavanja izuma novega arhitekturnega jezika, ki je napravil prelom s preteklostjo." Med lokacijami najdemo stanovanjski projekt La Cité Radieuse v Marseillu, Maison Guiette (drugo poimenovanje je Les Peupliers) v Antwerpnu, La Villa Savoye v bližini Pariza, Narodni muzej zahodne umetnosti v Tokiu in Chandigarh na severu Indije.

"Te mojstrovine ustvarjalnega genija prav tako potrjujejo internacionalizacijo arhitekturne prakse po vsem svetu," so med drugim še zapisali v utemeljitvi pri Unescu.

Uporaba elementarnih geometrijskih oblik
Švicarsko-francoski arhitekt, oblikovalec, slikar in pisec Le Corbusier - leta 1887 rojen kot Charles Edouard Jeanneret - velja za eno ključnih osebnosti v razvoju moderne arhitekture.

Leta 1917 se je preselil v Pariz, ta selitev pa je s sabo prinesla tudi prevzem psevdonima. V glavnem je gradil iz jekla in armiranega betona ter uporabljal elementarne geometrijske oblike, vendar je tudi v slikarstvu poudaril svoji arhitekturi ustrezajoče jasne oblike in ustroje. Umrl je leta 1965 v kraju Roquebrune-Cap-Martin na Azurni obali.

Na Unescovem zasedanju, ki se bo sklenilo v tem tednu, člani odbora razpravljajo tudi o stanju na 108 lokacijah, ki so že vpisane na seznam, ter 48 lokacijah, ki so na seznamu ogrožene svetovne dediščine.