Na centru za slovenščino kot drugi/tuji pri oddelku za slovenistiko ljubljanske filozofske fakultete so tudi letos pripravili pilotni projekt, tečaj za otroke in starše migrante. Izbirni in brezplačni dvotedenski intenzivni jezikovni tečaj, ki poteka od 23. 8. do 3. 9., je namenjen otrokom migrantom, ki se bodo v šolskem letu 2010/2011 na novo vključili v slovensko osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, in njihovim staršem, ki bi se radi naučili slovenščino na začetni ravni. Ta dva tedna pomenita kar 54 šolskih ur (oziroma 40 za mlajše otroke); izkušnje so namreč pokazale, da se otroci največ naučijo v strnjenih tečajih, torej več ur skupaj, več dni zapored.

Da tempo pouka ne bi koga "povozil" ...
Prizadevanja projekta so usmerjena v to, da bi otroci in starši migranti dosegli večjo sporazumevalno zmožnost v slovenščini in s tem tudi večje možnosti za uspešno izobraževanje v slovenskih šolah ter boljšo socialno vključenost. Drugače povedano, gre za to, da bi otroci, ki pridejo od drugod, lahko kar najhitreje "ujeli" tempo dela v razredu, sicer je to lahko veliko breme ne le za njih, ampak tudi za razred in celo šolo, je na današnji tiskovni konferenci opozoril minister za šolstvo in šport Igor Lukšič.

Na tečaju, ki bo na Osnovni šoli Spodnja Šiška v Ljubljani do 1. septembra potekal v dopoldanskih urah, zadnje tri dni pa v popoldanskih, se bodo otroci in njihovi starši (v večini so to mame, sta se pa letos vpisala tudi dva očeta, eden iz ZDA in drugi iz Afganistana) seznanili z osnovnimi komunikacijskimi vzorci, relevantnimi za vključevanje v šolsko in družbeno življenje. V zaokroženih tematskih sklopih bodo spoznavali osnovno besedišče in jezikovne vzorce, v omejenem obsegu pa tudi najnujnejše strokovne izraze s področij posameznih šolskih predmetov.

70 odstotkov migrantov je iz Makedonije in BiH-a
Na tečaj se je tokrat prijavilo 80 ljudi, hodi pa jih nanj 67, 54 otrok in 16 staršev (drugi so imeli v večini primerov težave z ureditvijo vizumov). Večina jih prihaja iz Makedonije in Bosne in Hercegovine, nekaj pa tudi iz drugih držav, denimo, Ukrajine, ZDA, Rusije in Latvije ter celo iz Dominikanske republike in Afganistana. Najbrž bi se tečaja udeležilo več ljudi, če se ne bi začel že avgusta - veliko otrok pride še do srede septembra - a septembrski tečaj bi poleg rednega pouka pomenil preveliko obremenitev za učence, kot je pokazal primer osnovne šole Livada.

Do zdaj so bili izvedeni že trije pilotni tečaji slovenščine za otroke migrante (avgusta lani v Ljubljani, po uspehu tega pa še novembra in januarja v Kranju) in dva za starše migrante (avgusta lani v Ljubljani in januarja letos v Kranju). Za zdaj je projekt torej omejen na Ljubljano in okolico, da bi lahko zaživel tudi drugod po Sloveniji, pa je strokovna podlaga že pripravljena, zagotavlja vodja projekta Mihaela Knez.

Morali bi prek lastne "pravniške zadrtosti"
Minister Lukšič je pri tem pripomnil, da bi se morda veljalo zgledovati po ZDA, državi, ki sicer ne slovi po svojem čudovitem šolskem sistemu, ki pa migrantom tečaj jezika brez pretiranih težav omogoča, pa čeprav ni zakonske podlage, ki bi ji to zapovedovala. Slovenci smo še vedno premalo fleksibilni, meni Lukšič; naša "pravniška zadrtost" nas je priklenila na zakonsko podlago, ki pravico do pouka slovenščine kot tujega jezika zagotavlja le državljanom Slovenije, ki jim slovenščina ni prvi tuji jezik, in azilantom, ne pa tudi migrantom.

Projekt delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter ministrstvo za šolstvo in šport; vreden je nekaj manj kot 445 tisoč evrov.