Oblikovalka Irma Boom je zasnovala delo Nina za mir in pojasnila, da je želela tridimenzionalni lik zajčice nekako sploščiti, da bi tudi v skulpturi deloval kot na Brunovih risbah. A vedno, ko je zajčico pogledala in ko je zagledala njena ušesa, ji je na misel prišel simbol miru. S pomočjo črne obrobe, ki je značilna za risbo zajčice, je ustvarila novo – podobo kazalca in sredinca, ki kaže znak miru. Reinterpretacija Nine kot simbola miru je po njenem prepričanju izjemno močna podoba, ki lahko prispeva k boljšemu svetu.

Umetnik Rob Scholte pa je svojo skulpturo naslovil Sivo in o njej dejal: "Sveta ne vidim kot črno-belega. Svetloba ne potrebuje teme." Skulpturi, ki sta visoki 1,8 metra, bosta v muzeju na ogled do 30. septembra. Nato ju bodo 8. septembra ponudili na dražbi, izkupiček od prodaje pa namenili organizaciji Unicef.

Od zgodbice za sina do prevodov v 40 jezikov
Bruna se je lika zajčice Nine domislil, ko je svojemu enoletnemu sinu pripovedoval zgodbico o belem zajčku, ki ga je opazil na sipinah na morju. Nina je narisana v minimalističnem slogu z le nekaj potezami in barvnimi kombinacijami.

Prvi knjigi je sledilo še približno 30, ki so se prodale v skupno več kot 85 milijonih izvodov in bile prevedene v okoli 40 jezikov. V slovenščini imamo na razpolago naslednje slikanice: Nina na kolesu, Nina praznuje rojstni dan, Nina v živalskem vrtu, Nina, Nina na snegu in Nina v šoli. Sledili sta še dve ločeni televizijski risanki, leta 2012 pa še celovečerni animirani film. Sicer pa je Nina v izvirniku znana kot Nijntje, v angleščini pa kot Miffy.