Malijski džihadist Ahmad al Faqi al Mahdi je danes na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu (ICC) priznal, da je leta 2012 ukazal napade na zgodovinsko mesto Timbuktu v Maliju. "Žal je vse, kar sem slišal, točno in odraža dogajanje. Izrekam se za krivega," je povedal potem, ko so prebrali obtožnico.
Prvi primer takšnega sojenja in prvo priznanje krivde
Mahdi je prvi, ki se na omenjenem sodišči izrekel za krivega, in tudi prvi islamski skrajnež, ki se je znašel na sodišču zaradi uničevanja kulturne dediščine. Sojenje bo predvidoma trajalo pet dni, izrek sodbe naj bi sledil pozneje.
Zgodovinsko mesto Timbuktu v Maliju so več mesecev napadali džihadisti, ki sledijo skrajni različici islamskega prava. Junija 2012 so s teroristično mrežo Al Kaida povezani skrajneži v tem mestu uničili 15 mavzolejev, ki so izvirali iz 15. in 16. stoletja, ko je Timbuktu veljal za gospodarski, intelektualni in duhovni center.

Ahmad Al Faki Al Mahdi je bil voditelj pretežno tuareške skupine Ansar Dine, povezane z vejo teroristične mreže Al Kaida v Magrebu. Njegova skupina je bila ena od tistih, ki so začasno prevzele nadzor nad obsežnim severom Malija leta 2012.
Pripravljen priznati krivdo
Mahdi je obtožen vodenja uničenja devetih mavzolejev v Timbuktuju in mošeje Sidi Jahia med 30. junijem in 11. julijem 2012. Mednarodnemu kazenskemu sodišču so ga izročili lani septembra. Gre za prvi tovrstni primer na haaškem sodišču, Ahmad Al Faki Al Mahdi pa je krivdo pripravljen priznati. Krivdo namerava po besedah svojega odvetnika priznati kot "musliman, ki verjame v pravico".

Uničevanje kulturne dediščine kot vojna taktika
Stroka upa, da bosta proces in obsodba v svet poslala močno sporočilo, da tovrstno uničevanje kulturne dediščine ne bo ostalo nekaznovano.
Še vedno pa ostaja na seznamu ogrožene dediščine organizacije Unesco 55 krajev po svetu, med njimi dolina Bamidžan, kjer so talibani leta 2001 razstrelili dva kipa Bude iz 6. stoletja, pa tudi Palmira v Siriji, kjer so v zadnjih dveh letih spomenike kulturne dediščine uničevali džihadisti Islamske države.
"Uničevanje kulturne dediščine je postalo vojna taktika za širjenje strahu in sovraštva v sodobnih spopadih," je na spletnem portalu International Criminal Justice Today zapisala generalna direktorica Unesca Irina Bokova.
Dodala je, da tovrstni napadi poskušajo "raztrgati družbeno tkivo, zanikati človekove pavice in razveljaviti vladavino prava" ter da ne smejo ostati nekaznovani.