V središču praznovanj v Marxovem letu bo pregledna razstava o Marxovem življenju in vplivih. Za razstavo in široko paleto drugih kulturnih in znanstvenih dogodkov v Marxovem letu 2018 bodo organizatorji porabili okoli 5,6 milijona evrov. "Obletnica je zagotovo izrednega pomena in se razteza preko meja mesta Trier," je povedala znanstvena vodja Hiše Karla Marxa Anja Kruke. Mestu se bo namreč pri praznovanju pridružila celotna nemška zvezna dežela Porenje - Pfalška.

V času krize se ljudje vračajo h Kapitalu
Krukejeva je spomnila, da Marx velja za politično najvplivnejšega misleca 19. in 20. stoletja, od začetka gospodarske krize leta 2008 pa njegova razmišljanja ponovno pridobivajo veljavo. "Nove generacije danes gledajo na Marxa z novim, svežim zanimanjem," je dodala.

Pol življenja v izgnanstvu, le peščica ljudi na pogrebu
Marx se je rodil 5. maja 1818 v Trierju. Študiral je pravo in filozofijo in doktoriral iz filozofije. Bil je urednik časnika Rheinische Zeitung v Kölnu (1842-1843), nato je odšel v Francijo. Iz Pariza so ga leta 1845 zaradi politične dejavnosti izgnali; po letih življenja na tujem se je leta 1849 ustalil v Londonu, kjer je umrl leta 1883 (v njegovem naslanjaču ga je našel Engels.) London je tudi mesto Marxovega zadnjega počitka, na pogreb pa je prišlo le enajst ljudi. V pogrebnem nagovoru je Friedrich Engels vizionarsko dejal: "Njegovo ime se bo ohranilo skozi stoletja in prav tako njegovo delo."

Vizija brezrazredne družbe
Marx je razvil zgodnji materialistični nauk in kritiko politične ekonomije kot teoretsko osnovo socialne revolucije, s katero bi proletariat odpravil razredne odnose ter ustanovil komunistično družbo. Skupaj s Friedrichom Engelsom je leta 1848 spisal Komunistični manifest, ki velja za temeljno delo socialističnega in komunističnega gibanja. V knjigi sta avtorja - tako ju bere vsaj nemški zgodovinar Jürgen Kocka - skorajda napovedala globalizacijo. "V njem je tudi Marxovo zavedanje o ceni za razvoj, za napetosti med kapitalistično dinamiko in družbeno trdnostjo, porast neenakosti in razredni boj," pravi zgodovinar in ob tem opozarja, da pri Marxu vsekakor ni najti receptov, kako naj se človek spopade z vsem tem.

Po Kockovem mnenju je Marx za današnji čas pomemben vsaj v dveh pogledih. Glede metode je močno dvignil pomen ekonomije za skoraj vsa druga področja, saj ga je razdelal na daljnosežen način. Do danes tudi ni presežena njegova analiza kapitalizma, njegov vpogled v neznansko dinamiko in produktivnost tega sistema, kakor tudi njegove gospodarske superiornosti.