Na pomolu Wilhemina je po štirih letih gradnje zraslo 150 metrov visoko "vertikalno mesto" De Rotterdam, ki ga je oblikoval domačin Rem Koolhaas (v sodelovanju z arhitekturnim birojem OMA) in velja za največjo večnamensko stavbo na Nizozemskem. Tri med seboj povezane stolpnice na 160 tisoč kvadratnih metrih (ki pa na tleh zasedejo zgolj za nogometno igrišče prostora) nudijo prostor pisarnam, razkošnim stanovanjem, trgovinam in hotelu Nhow. Prvi novi lastniki se bodo v stolpnice naselili na začetku prihodnjega leta (po uradnih podatkih so že zdaj prodali oz. v najem oddali okoli 85 % prostorov). Če se bo v stolpnicah na dan povprečno res gibalo okoli 5.000 ljudi, bo to tudi najgosteje poseljeni delček Nizozemske.

De Rotterdam je ime dobil po eni izmed ladij, ki so s pomola Wilhemina na tisoče evropskih izseljencev v iskanju boljšega življenja popeljale v ZDA. Tudi druge stolpnice v hipermoderni soseski Kop van Zuid so oblikovali arhitekti svetovnega ugleda, tudi Norman Foster, Álvaro Siza in Renzo Piano. "De Rotterdam je čudovita stavba, ki nas še trdneje zasidra na arhitekturni zemljevid sveta. To je ikona našega mesta, ki pa krepi tudi povezavo z mestnim središčem; to je projekt, ki se je začel še z gradnjo mostu Erasmus, in četrti Kop van Zuid. De Rotterdam dobesedno vabi ljudi čez most in na jug mesta," je bil nad novo pridobitvijo navdušen H. Karakus, svetovalec za prostorsko načrtovanje in urbanizem v okrožju Rotterdam-Zuid.

Rotterdamska nečimrnost?
Do "megazgradbe", ki od daleč spominja na dekonstruirano različico newyorških stolpnic iz 60. let prejšnjega stoletja, pa so malo bolj zadržani nekateri zunanji opazovalci. "Najslavnejši arhitekt naroda je zgradil svetilnik izobilja, spomenik nesramnemu gospodarskemu zdravju Rotterdama, ki pa je zrasel v času, ko po mestu prazne samevajo cele zgradbe pisarn," piše recenzent Guardiana.

Stolpnica, ki je bila zgrajena sorazmerno hitro, je v resnici najdaljši projekt biroja OMA; načrti zanjo so obstajali že leta 1997, a se jo je dalo zgraditi šele, ko je recesija zares pritisnila in so bili izvajalci gradbenih del prisiljeni delati ceneje. Celoten projekt je zeleno luč namreč dobil šele po tem, ko so se mestne oblasti zavezale k najemu velikega dela pisarn (da bodo to lahko naredili, bodo morali izprazniti dve stolpnici iz 70. na zahodu mesta).

"Stavba je ciničen in brutalen poklon iluzijam veličine Rotterdama," se zgraža Wouter Vanstiphout, profesor oblikovanja na univerzi v Delftu. "Medtem ko si Amsterdam prizadeva napolniti svoje prazne pisarne, Rotterdam gradi nove, pa čeprav ni nikogar, ki bi jih zasedel. V mestu, ki je 30-odstotno prazno, je to norost - podobna logika, kot če bi rekli: "Gradimo hiše, ker potrebujemo več ljudi."

Tudi recesija enkrat mine
Koolhaas se na take in podobne očitke ne ozira pretirano: "Saj je po vsej Evropi enako. Stavbe ne ostanejo prazne za vedno in to smo oblikovali tako, da bo pripravljena na spremembe."